Dobrač / Dobratsch 2166 m
Gorniška skupina PD Rašica
udeleženci: Aleš, Marjan, Nevenka, Slavko, Tomaž
trajanje: 10 h 30 min
višinska razlika: cca 1750 m
Spet je vreme krojilo zamenjavo ture Gorniške skupine, menjali smo z oktobrsko turo in odšli na Dobrač. Izbran je bil najdaljši pristop nanj, z juga, od reke Zilje na vrh.
Čez Korensko sedlo smo se odpeljali v Podklošter / Arnoldstein, kjer smo se malo lovili, da smo udeli pravo cesto do našega izhodišča. To je bilo pod avtocesto Beljak - Trbiž, pri kanalu tamkajšnje hidroelektrarne.
Turo smo začeli na cestici ob kanalu, vse do jeza, kjer se kanal loči od Zilje. Po zapornicah smo prečili Ziljo in na drugi strani po ravnem hodili še dobre pol ure. Nato se je ostro desno odcepila stranska gozdna cesta. Tu ni nobenih oznak in zlahka se zgreši odcep. Redke markacije so se pojavile višje na gozdni cesti.
Po cca 300 višinskih metrih se desno odcepi lepo označena stezica, strmo v gozd. Strmina zlepa ne popusti. Pot pa je slikovito speljana po gozdu, travah in čez grape. Ob poti sta tudi dve klopci in malo preden smo dosegli drugo smo prvič zagledali mogočni stolp na Dobraču.
Po dobrih 4 urah smo se priključili markirani lovski stezi iz vzhoda in po njej v pol ure dosegli vrh. S strokovnimi očesi so nekateri izmerili tudi višino stolpa, "ah kje 100 m, enih 80 m ma" so menili.
Po malici v zavetrju "nemške" cerkve in po ogledu "slovenske" cerkve smo se spustili do koče, ki je nova, stara dobra 4 leta, zgrajena v skladu s smernicami sodobnih pasivnih hiš.
Po čaju v koči smo sestopili po lovski poti do odcepa naše južne poti, potem pa nadaljevali po lovski poti. Ta je zelo slikovita in razgledna. Malo pred planino Trata / Rosstratte je lepa razgledna ploščad s turističnimi tablami, ki omenjajo, da je stolp na Dobraču najvišji stolp ORF-s, zgrajen leta 1971, visok pa je kar 165 m.
Na tablah je tudi razlaga nastanka obeh cerkva, obe sta iz konca 17. stoletja, "slovenska" je nastala zaradi zaobljube ob čudežno ozdravljenem otroku, "nemško" pa so zgradili pliberški rudarji, ki so na severnih pobočjih Dobrača kopali svinec.
Tudi sicer je na planini Trata cel kup info tabel, predvsem v kontekstu geologije Dobrača, so v štirih jezikih, med njimi tudi v slovenščini, poleg tabel pa so tudi primeri kamnin. Na planini je tudi najvišje 11. parkirišče plačljive panoramske gorske ceste.
Po tej cesti nas je čakalo dobra dva kilometra hoje in brž so se pojavile govorice, da je vodnik zamočil, ker v obvezni opremi ni razpisal rolerjev. Brez rolerjev smo tako rabili dobre pol ure do alpskega vrta in do razgledne ploščadi.
Gre za atraktivno ploščad, ki sega 7 m v praznino nad 400 metrskim prepadom. Področje se imenuje Rote Wand. Tu se je ob potresu leta 1348 odlomilo za 535 milijonov
m3 materiala in zgrmelo v Ziljsko dolino. Šlo je za enega najhujših potresov v znani evropski zgodovini, čutili so ga od Neaplja, Strasbourga do Krakova.
Kmalu za alpskim vrtom smo se odcepili na markirano pot v Ziljsko dolino. Pot je atraktivno speljana nad prepadi in čisto spodaj smo spet videli razgledno ploščad, ki od spodaj zgleda še bolj drzno postavljena.
Še malo in prišli smo do makadamske ceste ob Zilji in gostišča Almgasthof, kjer smo se ustavili na zasluženemu pivu. Nato nas je čakalo le še dobrih 15 minut nazaj do avta in izlet je bil zaključen.
Analizo ture smo opravili pri Martinu v Kranjski gori. Dobrač nas je vsekakor pozitivno presenetil po atraktivnosti, tako obeh južnih poti, kot zanimivosti na sami planoti.
Spisal Tomaž
Po malici v zavetrju "nemške" cerkve in po ogledu "slovenske" cerkve smo se spustili do koče, ki je nova, stara dobra 4 leta, zgrajena v skladu s smernicami sodobnih pasivnih hiš.
Ni komentarjev:
Objavite komentar