Divja koza / Cima di Riofreddo 2507 m,
Viš / Jôf Fuart 2666 m
udeleženci: Jani, Katarina, Mateja, Nevenka, Slavko, Tomaž
trajanje: 11 h 15 min
višinska razlika: cca 2050 m
Po kakšnem letu smo se vrnili v Viševo skupino. Imeli smo kar nekoliko megalomanski plan, Divja koza, Gamsova mati in še Viš. Ob 5h zjutraj smo se odpravili v Italijo. Parkirali smo na parkirišču oskrbovalne ceste Viške planine.
Po delno betonski cesti smo bili v slabi uri na Viški planini in potem še slaba ura do koče Corsi. Po krajšem postanku smo krenili proti Trbiški škrbini, kjer smo vstopili na pot Anita Goitan.
Po kakšne pol ure smo prišli do grape, ki vodi na Divjo kozo. Po grapi smo z lažjim plezanjem II. stopnje prišli na vrh Divje koze. Na vrhu je celo posijalo sonce v sicer oblačnem in hladnem dnevu.
Po malici smo sestopili po isti poti nazaj na Anito Goitan in po njej nadaljevali proti Višu. Šli smo mimo italijanskih alpinistov, ki so naskakovali Malo Špico in nadaljevali po najtežjem delu Anite, sestopu po rahlo vlažnem navpičnem kaminu,
Obšli smo Turn in prišli do grape med njim in Gamsovo mati ter ugotovili, da je v grapi delno sneg, delno kopno. Vrnili smo se nekoliko nazaj in na dveh mestih naskakovali Turn.
Spremljalo nas je lahko sneženje, volja za Turn in Gamsovo mati je rahlo plahnela in ko sta Jani in Katarina omenila, da na Višu sploh še nista bila, smo Turn in Gamsovo mati opustili in jo mahnili na Viš.
Slabo uro smo rabili do vrha, kjer smo naleteli na Boruta iz Kranja, ki je nekje izgubil svojo ekipo. Izkazalo se je, da so obrnili in šli raje v kočo, nas pa je Borut postregel s sveže kuhano kavo.
Sestopili smo do koče Corsi na pivo in se z Borutovo ekipo zmenili da sestopimo skupaj do našega izhodišca na Cave del Mole ter njih zapeljemo do avta pri Belem potoku. Rečeno, storjeno.
V uri petnajst smo bili na izhodišču in zaključili dobrih 11 ur dolgo turo s konkretno višinsko razliko.Zapeljali smo se še do Belega potoka, kjer smo se razšli, eni direktno domov, eni pa še v Dovje do firerja.
Spisal Tomaž
Po delno betonski cesti smo bili v slabi uri na Viški planini in potem še slaba ura do koče Corsi. Po krajšem postanku smo krenili proti Trbiški škrbini, kjer smo vstopili na pot Anita Goitan.
Slabo uro smo rabili do vrha, kjer smo naleteli na Boruta iz Kranja, ki je nekje izgubil svojo ekipo. Izkazalo se je, da so obrnili in šli raje v kočo, nas pa je Borut postregel s sveže kuhano kavo.
hvala za prevoz ,no ko se vidimo na kakem vrhu za vas bo vedno kava
OdgovoriIzbrišiNo super, zate pa vedno prevoz
OdgovoriIzbriši