Volnik (Monte Lanaro), 544 m
Piščanec, 514 m
Ostri vrh (Monte Voistri), 498 m
Briščkova jama (Grotta Gigante), 269 m
udeleženci: Albina, Alja, Aljoša, Janez, Jarmila, Jože, Lucija, Tomaž, Tina, Vasja, Vida, Žiga
trajanje: 4h 30min pohod + 50 min jama
višinska razlika: cca 400 m pohod + 100 m jama
O, super! Sem pa grem, sem razmišljala pred tednom dni. Sonce bo, predvsem pa vzpon ne bo tako strm, glede na višinsko razliko. Kajti včasih sem se že spraševala, če udeleženci nabirajo kondicijo za vzpon na Himalajo.
Zvonovi v bližnji cerkvi, so odzvanjali sedmo uro zjutraj, ko je našemu vodniku Tomažu zazvonil mobitel še v sladkem spanju…
Namreč, našega vodnika Tomaža, še pol ure po dogovorjenem času za odhod ni bilo. Tako smo čakali in opazovali, kdaj se bo pripeljal « pravi« kombi in poslušali zvonjenje zvonov bližnje cerkve. Ko se je Tomaž pripeljal, je požel skoraj take ovacije, kot naša super šampijona Dejan Zavec in Tina Maze, ki sta nas z uspehi razveselila v tem tednu. Zmage in uspehe je bilo pač potrebno primerno proslaviti.
Najbrž je bila predvidena tura v očeh prekaljenih gornikov prelahka. Pogrešala sem nekaj Tomaževih dosedanjih najzvestejših gornikov npr.: Paza, Roberta… Najbrž ju je pozabil v jutranji naglici vzeti s seboj. Sicer je bila tokratna zbrana skupina precej pomlajena., z različnih koncev Slovenije in ena udeleženka iz Češke.
Zbrani smo se razporedili v kombi in osebni avtomobil in se odpeljali do jutranje kavice na Ravbarkomandi.
Pred nadaljevanjem vožnje proti Fernetičem, smo opozorili voznika kombija, da vozi brez prižganih luči. Ko je kombi speljal, so luči spet ugasnile.
A glej ga zlomka, v trenutku, ko smo prevozili »mejno črto«, so se na kombiju prižgale luči.
Parkirali smo v kraju Zgonik, nedaleč od slovenske meje. Po opravljenih pripravah, smo odšli po predvideni turi. Široka kolovozna pot nas je vodila do podnožja Monte Lanaro. Na vrhu 544 m visokega Volnika po slovensko, se nam je odprl prelep pogled na Nanos, Javornike, Trnovski gozd, Triglav, Krn, Dolomite v Italiji, Tržaški zaliv… Na razglednem stolpu smo lahko pregledneje videli še okoliške vzpetine . Če ste spretni v opazovanju ptic, lahko tu vidite ptice roparice in ujede, kajti tu domujejo kanje, beloglavi jastreb, skobec, kragulj in manjši vrste orlov.
Naslednja bližnja vzpetina je bila Piščanec s 514 m. Hoja po apnenčastem terenu poraslem s travo in med nizko rastočimi drevjem in vejami je zahtevala previdnost, a kljub temu smo ob prijetnem kramljanju, povzpeli še na tretjo bližnjo vzpetino Ostri Vrh. Prvi spomladanski podlesek in sem in tja kakšna trobentica so kukali izpod debelega sloja lanskoletnega listja. Nas pa je Sonce toplo grelo in privoščili smo si polurno » martinčkanje« na vrhu.
Med pogovorom, je beseda nanesla tudi na primerjavo besed v češkem in slovenskim jeziku. Jarmila nam je povedala, da pri nas beseda » hiter voznik« v češčini pomeni »pameten voznik«. Torej, če si pameten voznik, moraš plačati kazen.
Po počitku smo se že morali vrniti na izhodišče, kajti čakala nas je še vožnja do naslednje destinacije.
Odpeljali smo se v Briščiče. Ob drugi uri popoldan smo bili dogovorjeni za voden ogled Briščkove jame. Jama je ovalne oblike, dolga približno 144 m in 120 m globoka in zelo razsvetljena; od stopnic, do najlepših kapnikov. Toliko dodatnih zidarskih (stopnice, stene, ograje,…) del kot tu, še nisem videla.
Smo se pa udeleženi ogleda strinjali: vodička bi se lahko bolj potrudila, tudi z odgovori v angleškem jeziku, če že ne zna slovensko. Ob izhodu iz jame je bilo razstavljeno okostje jamskega medveda. .Hm, res ni bil strašljiv, takole brez mišic, kože ….Hehehehe… Smo si bili pa zopet enakih misli, da se hitro odpeljemo v Dutovlje in poiščemo kakšno »ošterijo«.
In kot je že v navadi smo prijeten in tudi poučen dan, zaključili v gostišču Kraški hram v naselju Križ s kozarčkom terana in pristne kulinarike…
Spisala Albina
Ni komentarjev:
Objavite komentar