Vrh Muzcev / Monte Musi 1866 m,
Zajavor / Monte Zaiavor 1815m
Gorniška skupina PD Rašica
udeleženci: Aleš, Marjan, Maks, Mateja, Nevenka, Tomaž, Slavko
trajanje: 9 h 15 min
višinska razlika: cca 1800 m
Na jugu je z vremenom kazalo bolje kot na severu zato smo zamenjali majsko in junijsko turo gorniške skupine.
Z dvema avtomobiloma smo se prek Predela in Bovca zapeljali čez mejni prehod Učja do prelaza Tam na meji in še nekaj kilometrov naprej do začetka poti 737. Tu sva šoferja izkrcala potnike in prtljago in nato en avto odpeljala nazaj do Tam na meji, do začetka poti 727.
Ko sva se vrnila smo kreili na pot. Pot 737 je slikovita in vodi čez divje soteske. Kar strmo smo se dvigali in grizli kolena. Po dobrih dveh urah smo dosegli bivak Dino Brollo, ki je postavljen na zelo razgledni točki.
Po kratki malici smo nadaljevali proti grebenu. Pot se je še bolj postavila pokonci, v pomoč so bile jeklenice. Okoli nas so se podile sumljive meglice in v nas se je naselil nemir. V kaj se bo tole razvilo v naslednjih treh urah ko bomo na grebenu?
Po krajšem posvetu se odločimo da pokličemo dežurnega prognostika. Ker v tujini 090 številke očitno ne delujejo, je Mateja poklicala Tomaža v Ljubljano, da je on klical za nas. Kmalu smo dobili povratno informacijo da se nevihte na tem koncu vsaj do 2h popoldan ne bodo razvile, torej nadaljujemo z začrtano potjo.
Po prihodu na greben smo najprej skočili na Vrh Muzcev potem pa nadaljevali po grebenu po katerem še nekaj časa poteka markirana pot 737, ki kljub markiranosti ni najlažja. Približno pri Velikem Robu nas je zagrnila megla, markacije so zavile proti Reziji in skupina se je na kratko razbila.
Hitro smo se spet našli a pozabili na Veliki Rob ki je nekoliko odmaknjen od grebena in bo počakal da ga obiščemo kdaj drugič. Nadaljevali smo po grebenu in sledili potki gor in dol dokler nismo prišli do, vsaj za nas neprehodnega nadaljevanja.
Spustili smo se na severno stran po strmih travah in si pomagali eni z vrvjo, drugi s cepinom, da smo varno dosegli melišča pod grebenom. Po nekaj sto metrih smo se vrnili na greben in kmalu naleteli na rdeče pike.
Veselje ni trajalo prav dolgo, spet smo prišli do pretežkega nadaljevanja in tudi rdeče pike so nas usmerile spet dol na severno stran. Sestop je bil spet precej siten in malo se je bilo treba potruditi da smo sploh našli prehod do melišč.
Spet smo e po nekaj sto metrih vrnili na greben ravno na mestu kjer so se spet začele rdeče pike. Težave so se končale in po lažjem svetu smo nadaljevali in le po GPS-ju vedeli koliko je še do Zajavorja, vidljivosti namreč ni bilo.
Malo po drugi uri smo končno dosegli Zajavor in si čestitali za opravljeno prečenje. Ker je zoprno pihalo smo hitro sestopili. Med sestopom je kazalo da se bo vsak čas ulilo, a vreme je zdržalo in po devetih urah in četrt smo končali z eno lepših in težjih tur.
Spisal Tomaž
Spustili smo se na severno stran po strmih travah in si pomagali eni z vrvjo, drugi s cepinom, da smo varno dosegli melišča pod grebenom. Po nekaj sto metrih smo se vrnili na greben in kmalu naleteli na rdeče pike. 
Pozorno sem si ogledala opis poti, ki ste ga opravili. 2. septmbra načrtujem pohod na Muzce, kjer sem bila pred več leti iz smeri Zajavor-vrh in sestop po isti poti. Mika me še kak drug sestop, zato si ogledujem vse možne variante. Vaša je bila na posameznih predelih kar zahtevna. Najbolje bo, da izberem najlažjo pot, tisto , ki sem jo že prehodila in tudi z avtomobili je težko kombinirati, če nas je več kot 6 udeležencev. L.p. Mirjam
OdgovoriIzbriši