Vrhovec, Erzelj, Brezov grič, 10.3.2012

Sv. Ivan 579 m,
Vrhovec (Lokvarski grič) 1079 m,
Erzelj 1018 m,
Brezov grič 1059 m


PD Rašica
udeleženci: Albina, Aleš, Ana, Andraž, Boštjan, Branko, Ida, Jana, Jože, Manja, Milena, Mina, Mirjana, Mojca, Petra, Primož K., Primož Z., Robert, Sašo, Tanja, Tomaž, Vasja, Vesna, Vida, Vinko
trajanje: 6h
višinska razlika: cca 1150 m

Udeleženci tokratnega sobotnega planinskega pohoda v organizaciji PD Rašica, smo se zbrali pred sedežem društva ob pol sedmih zjutraj.  Vsi nasmejani, dobre volje in v pričakovanju prelepega dne. Še posebej naš vodnik Tomaž… Le kaj lepega se mu je zgodilo? Je vplačal morda pred tedni loterijski dobitek v Mariboru?

Prav pisana družba smo bili. Nekaj nas je bilo že večkratnih udeležencev, nekaj čisto novih bolj ali manj navdušenih novincev-planincev vključno s študentkami in študenti različnih študijskih smeri Filozofske fakultete: muzikologi, nemcisti, psihologi, bibliotekarji, geografi, primerjalna književnost...

Izhodišče planinskega izleta je bil kraj Reka ob reki Idrijci približno 15 km oddaljen od Idrije v smeri proti Tolminu.  Iz Ljubljane smo se odpeljali  z manjšim avtobusom in osebnim avtomobilom. Jutranja kavica s postankom je bila  šele v Idriji v baru  Likarca, od koder smo se nato odpeljali proti izhodišču.

Po obvezni menjavi obutve in oprtanju nahrbtnikov,  smo se začeli v strnjeni koloni in počasnem tempu vzpenjati proti cerkvici Sv. Ivana. Po malo manj kot tristo metrov vzpona smo na razgledni ploščadi in cerkvici Sv. Ivana imeli prekrasen pogled na Bohinjske gore s Triglavom v ozadju, Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, Idrijsko hribovje, Trnovski gozd, Banjšice vse do Julijskih Alp.

Zlasti smo bili pozorni  na že obiskano Kojco, ki je bila tokrat z druge strani  videna, res mogočna. Primož, ki je bil tokrat v vlogi pomočnika vodnika, pa nas je v dani minutki obvestil še o planinskem izletu, ki ga bo vodil ob koncu meseca marca, po Šentviški planoti z vrhovi Degarnika, Črvovega vrha in Košarice, ki so bili zelo dobro vidni. Kraško jamo Divje babe si žal nismo mogli ogledati, ker jo Turistično društvo,  za oglede odpre šele s 1. aprilom. Škoda.

Po krajšem postanku smo pot nadaljevali skozi razpotegnjeno naselje Šebrelje na 1079 m visok vrh Vrhovec na Šebreljski planoti.  Privoščili smo si kratek odmor za prigrizek   in tekoča krepčila ter ponovne razglede naokoli. Videli so se tudi Dolomiti, Krvavec, Grintavec… Udeleženci smo prepoznavali že osvojene bližnje in daljne vrhove, ter katere destinacije bi bile še zanimive. Prav všečno je, da obiskujemo takšne, manj znane in pohodniško manj oblegane  vrhove.

Na trenutke  zoprn veter, nas je prikrajšal še za kakšne pol ure razgledovanja na vrhu Vrhovca, tako, da smo se kar hitro odpravili proti  1018 m visokemu Erzelju. Tudi tu  smo občudovali pokrajino daleč naokoli z dobro vidljivostjo  in s kratim  počitkom v brezvetrju in sedenju na topli suhi travi.

Pot smo nadaljevali  proti Idrijskim Krnicam. Na poti skozi razgledno in razpotegnjeno vasico, nas je prijetno presenetila prijazna  domačinka, ki je opazila naše zanimanje za majhno, čisto novo cerkvico Sv. Florjana, ko smo si ogledovali mozaik pred vhodom. Odprla nam je cerkvico Sv. Florjana(2001) in nam predstavila nastanek cerkve in zgodbo v mozaiku.

Mozaik v notranjosti cerkve in pred vhodom je izdelal  pater Marko Ivan Rupnik, ki je bil rojen 1954 na Črnem Vrhu nad Idrijo. Med drugimi priznanji je prejemnik tudi Prešernove nagrade 1990. leta  in 1992. leta Častnega znaka svobode Republike Slovenije za prepoznavnost slovenske likovne umetnosti v svetu. Prebivalci so upravičeno ponosni na cerkvico Sv. Florjana.





Večinoma se ukvarjajo z živinorejo, ali se na delo vozijo v 10 km oddaljeno dolino v Idrijo in naprej v Cerkno. Kraj živi, saj se mladi ne izseljujejo v dolino, nam je še povedala domačinka. Zahvalili smo se njen trud pri predstavitvi in nadaljevali pot čez Brezov grič mimo kmetije Cesar, proti lokalnemu postajališču lokalnega avtobusa, kjer nas je čakal naš avtobus.

Planinski pohod je potekal po gozdnih poteh, deloma tudi po cesti. Ob zmernem tempu in  prijetni hoji, smo udeleženci poklepetali med seboj o tem in onem in se tudi prisrčno nasmejali ob dovtipih ali nenavadnih dogodkih. Kot vedno. Nekateri udeleženci izleta so opazili res dobro barvno usklajenost oblačil, obutve in nahrbtnika vodnika. 

In še razlog dobre volje našega planinskega vodnika zjutraj: Tomaž je prejšnji teden uspešno opravil izpit za planinskega vodnika D kategorije. Čestitke!!! Malce snega smo pa res videli bolj v zaplatah v senčnih legah ali pa na daleč, tako da je bilo vse po predpisih.



Prijetno utrujeni  smo izlet  zaključili v gostišču Pod lipami, kjer so nam pripravili okusno pozno kosilo. 

Spisala Albina

Ni komentarjev:

Objava komentarja