Mangart 2679 m
udeleženci: Marjan, Nataša, Nevenka, Slavko, Tomaž
trajanje: 9h 30 min
višinska razlika: cca 1250 m
Ob 5h zjutraj smo se dobili pred biljardnico Kaval in se odpeljali proti Gorenjski. Šlo je za bolj špartansko varianto, brez jutranje kave, ki jo ta družbica ne prakticira. Bolj so vajeni Nevenkinih kavnih bombonov, ki smo jih vajeni tudi iz gorniške skupine in s katerimi je Nevenka bojda okužila Marjana z virozo na turi na Veliki Hlebec in Grintovec nad Mangartsko planino tri tedne nazaj in sta potem oba manjkala na turi gorniške skupine na Bartelmann.
Čez Trbiž in Predel smo prišli do ceste na Mangartsko sedlo in parkirali pred prvim predorom. Za tem predorom cesta zaradi snežnih flik že ni več prevozna, markirana pot po kateri smo šli proti sedlu pa je bila povsem kopna. Na sneg so ponovno naleteli pri zadnjem predoru in za njem pri prečenju snežišča, ki prekriva cesto prvič sneli cepine z nahrbtnikov.
V uri petnajst smo že dosegli Mangartsko kočo in hitro odbrzeli naprej. Čeprav je bila ura kar zgodnja smo že videli planinca, ki je že sestopal. Zvečer sem na hribi.net videl, da je bila še tema, ko je začel z vzponom v slovenski smeri.
Po ne najbolj čvrsti prečnici smo prišli okoli do južne strani, kjer smo iskali sneg, da nismo snemali derez. Po 4 urah in tri četrt smo prišli na vrh Mangarta. Vreme super, razgledi fantastični. Na vrhu smo se zadržali debelo uro, nekateri so ugodne razmere izkoristili tudi za trening gimnastike na s strani olimpijskega komiteja sicer nepriznanem orodju.
Z Marjanom in Slavkom smo šli pogledat zimsko grapo, z vrha smo se nekoliko spustili na severno stran, vendar se ni videlo najbolje kako je s snegom in odločili smo se, da tudi sestopimo po italijanski poti. Po manjši grapici smo vendarle udarili bližnjico in po že precej južnem snegu v katerem so se delale cokle sestopili nazaj do prečnice.
Spet krasno preživeta sobota.
Spisal Tomaž
Ni komentarjev:
Objavite komentar