Ciprnik, 29.4.2012

Ciprnik  1746 m,
Dom na Vitrancu 1576 m,
Veliki Vratnik 1392 m

udeleženci: Nataša, Nevenka, Marjan, Slavko, Tomaž
trajanje: 6 h 50 min
višinska razlika: cca 1150 m

Ker je bila ekipa utrujena od zahtevne ture po zahodnem grebenu Lopiča, ko sem manjkal zaradi prehlada, je bila tokrat v planu lažja tura. Še zjutraj med vožnjo smo se pregovarjali ali gremo na Gorenjsko, na Ciprnik ali na Primorsko, na Čaven. Pristaši Ciprnika so zmagali in zavili smo proti Gorenjski.

Parkirali smo pri jezeru Jasna pri Kranjski gori. Jezerci sta v bistvu dve, umetno narejeni za potrebe turizma ob sotočju Male in Velike Pišnice. Z začetkom poti smo imeli kar nekaj težav in kmalu smo se znašli na "predvrhu", na otočku med Pišnico in Jasno od koder seveda ni poti naprej.

Kmalu smo začetek poti le našli in po njej smo v ključih napredovali proti grebenu. Vmes je bilo kar nekaj razglednih točk, lepo se je videla divja dolina Male Pišnice, v kateri je nekoč potekala gozdna pot, dandanes pa je dolina težko prehodna. Na težko dostopnih predelih doline rastejo celo v svetovnem merilu najstarejši in najdebelejši macesni stari od 1000 do 1400 let.

Naša pot je šla mimo Malega Vratnika in bi morala iti čez Velik Vratnik. Vendar smo odcep zgrešili in šli po spodnji lovski poti pod grebenom. Pot se kar ni in ni hotela dvigniti čeprav smo videli Ciprnik vedno bližje. Po prečenju prve podrte grape smo prišli do druge, še bolj sitne in sklenili smo da gremo po brezpotju direktno na greben.

Po res pravem brezpotju smo se dvignili za dobrih 150 metrov in prišli na markirano pot po kateri smo se vzpeli na Ciprnik. Ravno smo še ujeli razglede na okoliške vrhove, ki so se kasneje ovili v oblake. Lepo se je videla tudi planiška velikanka in gradbišče na mestu stare Bloudkove velikanke, kjer bosta v začetku julija že končani dve novi skakalnici.

Po dobre pol ure na vrhu Ciprnika smo v vetru sestopili po grebenu mimo enosedežnice ki pripelje na vrh in mimo doma na Vitrancu. Oboje je v precej klavrnem stanju, no enosedežnica vsaj obratuje, dom z izrednim razgledom pa žalostno propada. Odprt pa je bil bifejček, kar smo seveda izkoristili za postanek.

Sestopili smo po grebenu in našli tudi mesto kjer smo zjutraj zavili na spodnjo pot. Še nižje smo nameravali po grebenu nadaljevati vse do Malega Vratnika, pa pot ni bila najbolj prepričljiva zato smo sestopili po poti pristopa. V dolini je bilo sončno in toplo in vse polno ljudi in parkiranih avtomobilov. Kar nekako nismo navajeni takega vrveža na naših turah.

Na poti domov smo se ustavili še v Aljaževem hramu in nato zaključili izlet.

Spisal Tomaž




Ni komentarjev:

Objava komentarja