Vernar, Tosc, Veliki Draški vrh, 2.11.2014

Vodnikov dom 1817 m,
Vernar 2225,
Tosc 2275 m,
Veliki Draški vrh 2243 m

udeleženci: Janez, Marjan, Jani, Mateja, Nevenka, Tomaž, Slavko
trajanje:  8 h 20 min
višinska razlika: cca 1500 m

Za konec praznikov smo si omislili turo v Bohinjske gore, Vernar in Tosc z Bohinjskih vratc. Zjutraj smo se zbrali na vodiškem britofu. Poleg sedmerice gornikov sta bili tokrat z nami še Janezova žena Marinka in njena prijateljica Jelči, ki sta se namenili na Viševnik.

Po obvezni kavi na OMV Radovljica smo se zapeljali na Pokljuko. Malo pred sedmo uro smo s parkirišča pod planino Konjščico začeli s turo. Spet se je obetal krasen dan brez oblačnosti. Nismo bili sami, kar dosti je bilo planincev, eni namenjeni na Tosc, drugi na Vernar, tretji na Veliki Draški vrh.

V senci na Studorski preval je bilo še nekaj poledenelega snega, od Studorskega prevala smo bili spet na sončni strani s prekrasnimi razgledi. Pred Vodnikovim domom spet senca in nekaj poledenelosti. Na poti na Bohinjska vratca smo že pogledovali proti steni Tosca, če ni tudi tam morda sneg in led.

Od spodaj je zgledalo kopno. Na strmih travah Vernarja smo spet prišli na sonce. Sledilo je prijetno poplezavanje do vrha, pogled na Tosc pa ni bil toliko prijeten, ker je v zgornjem delu zgledalo precej poprhano.





Uživanje na vrhu Vernarja je spremljala skepsa glede nadaljevanja na Tosc. Skepsa pri tistih, ki smo izrazili mnenje, eni so bili tiho. Med sestopom do Bohinjskih vratc smo srečali kar tri skupine. Vernar običajno nima toliko obiska.

Na Bohinjskih vratcih pade pobuda da gremo vendarle pogledat razmere bolj od blizu. Kot že tolikokrat je od daleč izgledalo težje kot je bilo v resnici, snega je bilo čisto malo, ledu pa skoraj ni bilo, pa še sonce je posijalo ma smer.

Kmalu smo bili na sončnem in obljudenem Toscu. Po malici smo po posvetu sklenili da sestopimo po vzhodnem grebenu. Ta je precej krušljiv in in kar konkretno izpostavljen. Ko smo prišli na sedelce nam še ni bilo dovolj in smo skočili še na Veliki Draški vrh.

Da bi se izognili senci pod Studorskim prevalom smo sestopili na vzhodno stran in pod Malim Draškim vrhom na Jezerce, kamor smo zaradi šuma v komunikacijah prišli v treh skupinah.

Na razpotju nižje so se naša pota za kratko ločila, Janez in Marjan sta šla na Rudno Polje, kjer sta ju čakali  Marinka in Jelči, mi pa do našega izhodišča. Dogovorjeni smo bili v hotelu poleg biatlonskega centra na analizi ture.

Spet je malo šumelo in je nekaj trajalo da smo se zbrali vsi. Na koncu pa sklep, spet krasno vreme in zelo lepa tura, ki jo je predvsem vzhodni Toscev greben naredil primerno popoprano.

Spial Tomaž






Ni komentarjev:

Objavite komentar