Dovška Baba 1891 m
Gorniška skupina PD Rašica
udeleženci: Boštjan, Maks, Sašo, Mateja, Nevenka, Peter, Tomaž
trajanje: 5 h
višinska razlika: cca 1040 m
dolžina: cca 9 km
Vremenska napoved je obetala kar nekaj snega, zato smo morali spet prilagoditi naš cilj, Tokrat smo se zaradi nevarnosti snežnih plazov odločili za turno-smučarsko klasiko - Dovško Babo. To je mesto, za katerega je legendarni Čop rekel, da je "na Babi ležal in skozi Luknjo v Zadnjico gledal".
Ko smo zjutraj parkirali avtomobile na parkirišču nad Dovjem, je bila še tema. Ko smo zagrizli v strmino, se je dan že naredil. Bila je kombinacija zmrznjenega snega in blata, prav neprimerno za januarske zimske razmere.
Blata sicer ni bilo več, a tudi o snegu ni bilo niti duha niti sluha. Hitro smo napredovali skozi bukov gozd, brez sledu o snegu. Šele visoko, ko se je gozd začel redčiti, je zadišalo tudi po snegu,
Na sneg smo končno prišli na čistini in tedaj se je začel preizkus krpelj. Z letošnjim letom je namreč gorniška skupina opremljena s krpljami, ki nam omogočajo bistveno lažje gibanje v snežnih razmerah.
Večina nas je z nelagodjem stopila na pomrznjen sneg, saj nismo vedeli, kaj lahko pričakujemo. Po nekaj korakih smo se vsi privadili novi opremi in navdušeni zakorakali v strmino proti vrhu.
Pihal je sneg, zaradi megle je bila vidljivost nikakršna, prave zimske razmere torej. Po grebenu smo prišli na vrh, se slikali in vpisali v vpisno knjigo. Razmere niso omogočale daljšega postanka na vrhu, zato smo se spustili do koče, kjer smo se okrepčali in zamenjali krplje za dereze.
Sestop je bil hiter, z nekaj akrobatskimi vložki na spolzkem blatu. Ko smo prišli k avtomobilom, smo v potočku očistili opremo in se odpeljali na analizo ture h Gorencu. Bilo je lepo.
Boštjan
Ni komentarjev:
Objavite komentar