Brinica / Monte Briniza, 7.3.2015

Velika glava / Monte Testa Grande 1565 m,
Brinica / Monte Briniza 1636 m,

udeleženci:  Boštjan, Peter, Slavko, Srečo, Mateja, Tomaž, Marjan G, Nevenka, Maks, Sašo
trajanje:  7 h 15 min
višinska razlika: cca 1270 m
dolžina: 13 km

Tokratna tura je nadomestila v Letnem programu načrtovano turo na  Sternspitze (2497 mm) z izhodiščem v St. Peter (Rennweg am Katschberg). Vremenske razmere v Avstriji so bile nekaj dni pred turo zaradi močnega vetra tako slabe, da se je nevarnost plazov povečala na tretjo stopnjo in tura zaradi prevelikega tveganja ni bila izvedljiva.

Brinica, naš tokratni nadomestni cilj, poimenovana tudi Viškorška gora, je najvišji vrh v zahodnem delu grebena Stola / Gran Monte. Celoten greben se razprostira v dolžini 34 km med Sočo na vzhodu in Terom na zahodu. Južna pobočja so večinoma gola in se spuščajo proti Breginju in rečici Cornappo, na severu pa so poraščena in se spuščajo v Učjo, dolino Belega potoka in dolino potoka Meja.

Po celotnem grebenu poteka pot, posamezni vzpetine v grebenu pa se le malenkostno dvigajo in spuščajo. V zahodnem delu grebena Stola se poleg ostalih vzpetin nahaja tudi Velika glava, ki ji proti vzhodu sledi več vzpetin Brinice.

Zahodni del grebena se konča s sedlom Križ (1540 m), na katerem stoji velik križ, viden tudi od našega izhodišča v kraju Viškorša / Monteaperta. Razgledi z vrha Brinice so podobni razgledom z ostalih vzpetin v grebenu.  Na severu in severozahodu so vidne gore Julijcev, na dlani pa imamo greben in divje stene grebena Muzcev.

Zbrali smo se ob 5:30 v Šentvidu in se z dvema avtomobiloma odpeljali proti Trstu. Zgodnji uri primerno smo se ustavili še na tradicionalni kavi, tokrat na OMV bencinskem servisu.

Po prečkanju mejnega prehoda smo pot nadaljevali po italijanskih avtocestah do Udin in od tam proti Monteaperti, kjer smo se ustavili na parkirišču pri cerkvi.

Glede na prvotno načrtovano turo smo ob pogledu na kopna južna pobočja polovico »bojne opreme« pustili v prtljažnikih avtomobilov (lavinsko opremo, drugi cepin, krplje). Nekateri pa niso opustili upanja in so vseeno vzeli še krplje.

Odločili smo se za krožno pot s prečenjem dela grebena. Za vzpon smo izbrali zahodno pot s številko 710, ki je precej strmejša od vzhodne poti (mulatjere) s številko 711. Pot 710 se je nad gozdno mejo precej hitro postavila pokonci, vendar nas to ni oviralo pri vzponu na našo prvo vzpetino v grebenu, imenovano Velika glava.

Prečenje grebena do Brinice ni zahtevno, saj se je potrebno skale oprijeti le na nekaj mestih, vendar pa je nevarnost predstavljal kložast sneg in poledenele trave  na severni strani in vrhu grebena. Dodatna mera previdnosti ni bila odveč predvsem zato, ker se nismo odločili za uporabo derez.

Vsekakor pa je bila koristna demonstracija uporabe krpelj. Na vrhu pa nas je, kljub močnemu vetru v bližnji Sloveniji, pričakal le mestoma zmeren veter in čudoviti razgledi.






Skupinska fotografija pa je botrovala neljubi nesreči, saj je Srečku iz žepa nesrečno padel mobitel, ki se je po kložastem snegu severnih pobočij z vrtoglavo hitrostjo odpeljal nekam proti dolini.

Kljub intenzivnemu iskanju mobitela nismo našli. Sestopili smo proti sedlu Križ, od koder smo sestop nadaljevali  po poti 711 do izhodišča pri cerkvi v Viškorših.

Na parkirišču smo se osvežili, pospravili nahrbtnike in opremo, vse skupaj strpali v prtljažnike avtomobilov ter odbrzeli proti Sloveniji. Obvezno analizo ture smo tokrat opravili v Dolenji vasi pri Senožečah.

Spisal Sašo



Ni komentarjev:

Objavite komentar