Voluharski potopisi: Monte Lavara

Monte Lavara – Javor - Golz 1906 m

udeleženci: Antonija, Ana, Gašper, Marko, Matjaž, Stojan, Tomaž, Nevenka, Sašo, Jože, Leopold, Marjan, Marko
trajanje: cca. 10 h 50 min
višinska razlika : cca. 1750 m
dolžina poti: cca. 18 km

Naš tokratni cilj, Javor (Monte Lavara), je 1906 metrov visok vrh, ki se nahaja v zahodnem delu slikovitega grebenu Muzcev. Najvišji vrh celotnega grebena Muzcev je z višino 1958 metrov Lopič (Monte Plauris). Lopič leži na skrajnem severo-zahodnem delu grebena in je Javorjev zahodni sosed.

Loči ju le sedlo Lanež (Forcella Slips, 1701 m) in 1761 metrov visok vrh Monte Jouf Ungarina. Proti vzhodu se nadaljuje osrednji del grebena Muzcev od Kadina (Monte Cadin, 1818 m) do Zajavorja (Monte Zaiavor, 1815 m).

Zbrali smo se ob petih zjutraj na Brodu in se s kombijem in osebnim avtom smo se odpeljali proti Kranjski gori. Preko mejnega prehoda Rateče smo brez težav vstopili v Italijo in nadaljevali proti Trbižu (Travisio), kjer smo se ustavili v prijetni kavarni Dawit na jutranji kavi.

Vožnjo smo nadaljevali po avtocesti do Pušje vasi (Venzone) in po dolini (Strada della Val Venzonassa) po 155 km ustavili na parkirišču pred predorom. S parkirišča smo se vrnili približno 300 metrov po cesti do odcepa poti 705a proti planini Ungarina.

Po slabi uri vzpona smo se ustavili pri cerkvi Sant'Antonio Abate in si privoščili postanek za malico. Cerkev stoji na panoramski planoti na nadmorski višini 852 metrov ob vznožju gore Lopič (Plauris) nad dolino Val Venzonassi.

Prvotno stavbo, ki verjetno sega v 14. stoletje, je leta 1976 uničil potres, obnovljena je bila med letoma 1984 in 1985. Od cerkve smo nadaljevali po poti 705 proti planini Ungarina, kamor smo prispeli po dobri uri prečenja pobočij pod Lopičem. Za nekaj minut smo se ustavili in okrepčali, preden smo se lotili strmega vzpona proti sedlu Lanež.

Nekaj sto metrov pred sedlom smo z markirane poti 702 skrenili desno in vzpon nadaljevali po brezpotju na greben. Grebenska pot nas je razvajala s čudovitimi razgledi na Furlansko nižino, reko Tiliment (Tagliamento) in mostovi, Monte Sernio, Zuc dal Bor, Montaževo pogorje, Kaninsko pogorje, Stolov greben in še dlje.

Prvi del poti po grebenu je bil širši, po prečenju vrha Monte Jouf Ungarina (1761 m) pa se je greben zožal in postal strmejši in prepaden na severno stran. Pred Javorjem se greben spusti do neizrazitega stičišča brezpotne vzhodne in zahodne poti na Javor.

Vzpon smo pričeli po levem, zahodnem delu stene Javorja, skozi skalni žleb, kjer je v pomoč nekaj ohlapnih jeklenic na zahodni greben. Na grebenu smo naleteli na moker, mehak sneg. Potreben je bil zanesljiv in previden korak zaradi udiranja, predvsem na ruševju in med skalnimi bloki.

Na vrhu, kjer stoji ličen železen križ, smo si privoščili krajši postanek za okrepčilo, fotografiranje in razgledovanje. Sestop smo želeli opraviti po vzhodnem grebenu Javorja, ker pa pot zavije levo z grebena po severnih pobočjih Javorja, kjer je bilo veliko nestabilnega južnega snega, smo se odločili za sestop po poti pristopa, torej po zahodni poti do stičišča z vzhodno potjo.

Od stičišča vzhodne in zahodne poti smo spust nadaljevali po strmem gruščnatem pobočju do rušja, kjer je bila pot vzorno izsekana do planine Confin na nadmorski višini 1330 metrov. S planine smo nadaljevali po brezpotni bližnjici do ceste, ki nas po nekaj kilometrih pripelje do predora in našega parkirišča.