Böses Weibl 3.121 m
udeleženci: Janez, Srečko, Kristina, Grega, Gašper, Marko, Roman, Brane, Antonija, Klavdija, Tomaž, Deja, Matjaž
trajanje: 9 h 35 min
višinska razlika: cca 1.280 m
dolžina: 14,8 km
Leta 2018 je padla ideja, da bi na velikonočno soboto obiskovali bližnje tritisočake.
Tako smo tisto leto obiskali Hoher Sonnblick.
Zatem dve leti v tem terminu zaradi pandemije nismo mogli v Avstrijo, letos pa smo to porajajočo se tradicijo obnovili. Izbran je bil tritisočak Böses Weibl, po slovensko Zlobna baba.
Bab je v naših gorah kar nekaj, nobena pa ni zlobna. V Avstriji pa sta kar dve, naša današnja in še ena, dvatisočak, nedaleč stran, na drugi strani doline reke Isel, v grebenu nad žensko FIS progo nad Lienzom.
Ob 5h zjutraj smo se odpravili v Avstrijo in se zapeljali do Kalsa in še naprej do parkirišča nad gostiščem Luknerhaus.
Tu je tudi izhodišče za Großglockner, ki smo ga obiskali leta 2018.
Tokrat pa je bil naš cilj v skoraj nasprotni strani. Že na izhodišču je kazalo, da bo uradna avstrijska vremenska napoved kar držala, saj so se vrhovi že odevali v oblake.
Mi smo na začetku godili nad dolino potoka Peischlach. Sprva je bilo povsem kopno, kasneje pa smo večkrat prečili snežne jezike. Snega je bilo vedno več, vse do sedla Peischlachtörl, kjer je bil v glavnem samo še sneg.
Od tu je bila zasnovana krožna tura, po vzhodni varianti do bivaka Gernot Röhr na sedlu Kesselkees. Od tu bi pobrali še Gridenkarköpfe (3.031 m), se vrnili na sedlo in se vzpeli na Böses Weibl.
Pa se je kmalu povsem zaprlo in pričelo je snežiti. Hitro smo odreagirali in šli po turnosmučarski varianti na zahodno stran gore, do normalnega pristopa.
Po normalki smo se, v kar konkretnem sneženju, vzpeli na vrh. Zlobna baba nam ni privoščila razgledov, imeli pa smo zoprn veter in se nismo prav dolgo zadržali na vrhu.
Sestopili smo po zahodnem grebenu. Vidljivosti je bilo ravno toliko, da se je še dalo orientirati. Sneženje je med tem vrglo dobrih 5 cm snega, ki pa se je prijemal le na snežno odejo.
Nižje, pod sedlom Peischlachtörl, se na kopnih delih ni prijemal. Zaradi zoprnih snežnih jezikov smo obdržali dereze na nogah vse do zadnjega snežnega jezika.
Proti koncu ture je sneženje ponehalo in pokazalo se je tudi sonce. Turo smo zaključili po devetih urah in pol.
Izračun je pokazal, da nam analiza ture v Sloveniji časovno ne bo znesla. Zato smo jo opravili kar ob izhodišču, v gostišču Luknerhaus.
Spisal Tomaž
Fotografije Tomaž
Fotografije Matjaž
Fotografije Srečko
Fotografije Gašper
Relive
Ni komentarjev:
Objavite komentar