Hoher Sonnblick, 20.4.2019

Hoher Sonnblick 3.106 m

udeleženci: Sabina, Srečko, Kristina, Jana, Marjan, Vesna, Marko, Stojan, Vinko, Alja, Antonija, Klavdija, Franci, Tomaž, Nataša
trajanje: 10 h 15 min
višinska razlika: cca 1.500 m
dolžina: 16,75 km


Na turi na Preber je padla ideja za velikonočni Sonnblick. Rečeno, storjeno. Na velikonočno soboto smo ob 4h zjutraj krenili na pot. Na OMV Radovljica smo se srečali s celjsko ekipo in po jutranji kavi nadaljevali v Avstrijo.


Prevozili smo praktično celotni tok reke Möll in v Sveti Krvi (Heiligenblut) zavili v dolino Fleiß. Peljali smo se do kamor se je dalo in parkirali na precej poledenelem parkirišču. Oprtali smo precej težke nahrbtnike in krenili na pot.

Hoher Sonnblick ali Rauriser Sonnblick je četrta najvišja gora skupine Goldberg. Ns gori je najvišja najvišje ležeča meteorološka postaja v Avstriji, poleg nje pa stoji koča Zittelhaus.

Po legendi je kakšnih 20 let nazaj ravno na Hoher Sonnblicku padla ideja za ustanovitev gorniške skupine PD Rašica. Mi smo bili tokrat na privatni turi in pridno smo napredovali poroti zatrepu doline Fleiß.

Nekje nad gozdno mejo smo si omislili postanek. Na strmem terenu so se mi sončna očala v etujiju izmuznila iz nahrbtnika in se na trdem snegu odpeljala daleč v dolino. Da jabolko ne pade daleč od drevesa se je potrdilo tudi tokrat, ko se je eno odkotalilo v dolino do prvih dreves.

Oboje je bilo predaleč spodaj, da bi šli pobrati. Avstrijci so pa ja pošteni smo menili. Pa kdo bo jemal 15 stara sončna očala. Poberemo jih ob sestopu, pa še jabolko morda najdemo.


Nadaljevali smo v levo proti jezeru Zirmsee. Od tu se je lepo videl Hocharn, ki še čaka naš obisk. Vzpeli smo se na greben med vrhovoma Hörndl in Goldzechkopf.

Da bi prečili po južnih pobočjih grebena je bilo prenevarno, saj je bil sneg tu že premehak.Spustili smo se do ledenika in po njem krenili proti vrhu. A brez krpelj ni šlo.

Mimogrede smo prečkali koroško-salzburško mejo. Ker Avstrijci vsaj na svojih deželnih mejah ne kršijo schengna, policistov ni bilo.

Po dobrih šestih urah in v kičastem sončnm vremenu smo prišli na vrh. Le nekaj vetra na vrhu je nekoliko motilo kičasto vzdušje. Razgledi pa, kaj bi človek govoril, videla se je večina tistega kar je na panorami.



Na vrhu smo bili edini pešci v množici turnih smučarjev. Smučarji so sicer hitro zapuščali vrh, saj je bil sneg že precej južen. Mi smo si vzeli malo več časa preden smo se podvizali v dolino.
Sestop je bil zaradi južnega snega kar težak. Danes brez krplj ture ne bi zvozili. Tam kjer smo pričakovali naše izgubljene stvari sm onašli le jabolko. Moja stara očala so v Avstriji še toliko moderna da jih je nekdo vzel.

Po dobrih desetih urah smo končali z zelo lepo in kondicijsko zahtevno turo. Med nami je bil tudi slavljenec. Kljub temu da za rojstni dan vedno hodi na Grintovec, se je tokrat odločil da gre z nami.

Še več, v hladilni torbi je imel skrito pivo in tako smo lahko nazdravili. Vse najboljše, Franci. Odpeljali smo se v Slovenijo in analizo ture opravili kar na OMV Radovljica, smer Ljubljana.

Res lepo preživeta praznična sobota.

Spisal Tomaž


Ni komentarjev:

Objava komentarja