Svečinske gorice, 23. 11. 2024

Brloga 428 m,
Plački vrh 510 m

PD Rašica
udeleženci: Ruža, Špela, Silana, Marija, Jožefa, Mojca, Katja, Leonida, Marjana, Barbara, Eva, Boris, Igor, Marjana, Mirko, Maja, Vida, Leonida, Alenka, Anica, Zoran, Lili, Jana, Boris, Janja, Mitja, Martin, Ksenija, Mihajlo, Dragica, Maja, Jože, Vida, Marjeta, Robi, Katarina, Sašo, Sabina, Nevenka, Mirko, Ana, Irena, Tanja, Karmen, Andrej, Tomaž, Miran, Breda, Sanda, Andreja, Mavricij, Srečo, Majda, Primož, Janez, Magdalena
trajanje: 7 ur 50 min
višinska razlika: 470 m
dolžina: 13,4 km


Tradicionalno martinovanje po planinsko je bilo tokrat zamišljeno v Svečinskih goricah. Zjutraj smo se z avtobusom odpeljali proti Štajerski in se na Trojanah ustavili na jutranji kavi. Zanimivost ob tem je ta, da so bile Trojane s 561 m nadmorske višine najvišja točka današnjega izleta.

Po kavi smo nadaljevali z vožnjo proti mejnemu prehodu Šentilj in malo pred njim zavili v mestece Šentilj v Slovenskih goricah. Tu smo se izkrcali z avtobusa in začeli s pohodom. Kmalu smo dosegli zahodni deli Šentiljske planinske poti in ji sledili med vinogradi do vznožja Brloge.

Tu se v gozdu začne Bobekova trim steza s štirinajstimi vadbenimi točkami. Poimenovana je po Bobeku, ruralnem skvoterju, ki je zasedel podzemno jamo pod vrhom Brloge in si v njej uredil bivališče.

Bobek je v začetku 60-tih let prejšnjega stoletja na območju Šentilja, Pesnice, Ceršaka, Selnice ob Muri, Sladkega Vrha in drugih okoliških krajev za hrano in pijačo na kmetijah  pomagal pri domačih opravilih.  

Žal za Bobekovo jamo, ki je “obnovljena” in menda zelo vredna ogleda niti vedeli nismo in smo jo tako zgrešili. 

Utaborili smo se na vrhu Brloge in uživali v razgledih na vinograde. Prekrasno kuliso je popestril sneg, ki je zapadel čez teden med zadnjo hladno fronto.

V nadaljevanju so Šentiljsko planinsko pot zamenjale Pot po Svečinskih goricah, Pot vinogradništva in fosilov in Obmejna panoramska pot. Ves čas smo hodili med vinogradi z lepimi razgledi na Kozjak in Pohorje.

Kmalu smo se čisto približali slovensko-avstrijski meji in dosegli Plački vrh. Vrh stoji v Sloveniji, prav tako 28 metrski stolp na katerega smo se povzpeli. Stolp je v današnjem sončnem vremenu brez oblakov ponudil čudovite razglede.

Poleg omenjenih Kozjaka in Pohorja se je na jug lepo videla tudi Donačka gora, na zahod 90 km oddaljene Kamniške Alpe, Koralpe, Stubalpe in 100 km oddaljene Sekavske Ture.

Na sever se je videlo vse do 110 km oddaljenega Hochschwaba, vzhod pa je ponudil najbolj "mednaroden" razgled, saj se je videlo v tri države. Na skrajni levi se vidi dolino reke Mure pri Cmureku (Mureck) in na skrajni desni pa hrvaške vrhove, Strahinjščico in Kalnik.

Presenetljivo veliko, seveda smo imeli srečo z vremenom, da smo videli prav vse kar obljubljajo info table. Po razgledovanju smo sestopili s stolpa in se ustavili v gostinskem lokalu malo stran od stolpa na malo daljšem postanku.

Nadaljevali smo proti zahodu, skoraj do mejnega prehoda Plač a se vseeno držali Slovenije ter med vinogradi dosegli turistično kmetijo, kjer smo imeli glavno pavzo in kjer je do izraza prišla Martinova komponenta izleta.

Še bolj na zahod je Srce med vinogradi, najbolj slikovite slovenske ceste med vinogradi v obliki srca. A to je bilo že predaleč in bi nam preveč podaljšalo izlet. S turistične kmetije smo sestopili v Svečino, kjer nas je čakal avtobus in jo dosegli v mraku.

Prekrasen dan smo izkoristili v celoti.

Spisal Tomaž


 

Fotografije

Sled poti

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar