Vgrizeva planina / Ogrisalm 1569 m
Kosmatica / Kosmatitza 1659 m
PD Rašica
udeleženci: Janez, Marjan, Simona, Martin, Ksenija, Andreja, Irena, Robi, Sabina, Marinka, Marjan, Mirko, Alenka, Tomaž, Miro, Srečo, Janez
trajanje: 6 ur
višinska razlika: 650 m
dolžina: 12,1 km
Na avstrijski strani Karavank je vse polno zanimivih sredogorskih ciljev, ki so vsi po vrsti malo poznani in malo obiskani. Taka je tudi Kosmatica, vrh v grebenu na sončni strani doline Poden / Bodental.
Do doline Poden smo se pripeljali preko mejnega prehoda Ljubelj in parkirali pri gostilni Sereinig na začetku doline. V planu je bila krožna tura, po bolj sončni strani gor in po bolj senčni strani dol.
Na izhodišču je bila še senca in precejšen mraz. To je povzročilo uvodni sprint udeležencev, ki so odbrzeli proti sončnim legam. Na sončku na nekem razpotju, kjer je že bila prijetna temperatura, so počakali na oba vodnika.
Že od začetka pohoda so se nam odpirali lepi razgledi proti Vrtači, Palcu in Zelenjaku. Videl se je tudi žleb med Palcem in Zelenjakom, kjer gre na omenjena vrhova zanimiv zimski pristop, ki smo se ga lotili že dvakrat, v letih
2016 in
2022.
Po dobrih dveh urah smo prišli na Vgrizovo planino. V krasnem sončnem in toplem dnevu smo med martinčkanjem na planini na jutranji mraz že pozabili. Pred nami je bilo severno pobočje
Ovčjega vrha / Geissberg (2024 m), ki smo ga tudi že obiskali.
Na južni strani Ovčjega vrha je Celovška koča / Klagenfurter Hütte (1664 m), kamor pelje nadaljevanje naše poti 603. Kosmatica je izven te poti in smo jo dosegli po brezpotnem grebenu.
Po postanku na vrhu smo sestopili nazaj na Vgrizovo dolino in nadaljevali po poti 603 v smeri Celovške koče. Na razpotju poti smo naredili še en postanek na soncu nato pa zavili proti v senco proti dolini Poden.
Vse do Mlake / Märchenwiese (1157 m) pod severno steno Vrtače smo hodili v globoki senci in spet je pritisnil mraz.
Pravljični travnik, kot se Mlaka imenuje v nemščini, ne velja le za »najlepši koroški gorski travnik«, temveč tudi za enega najbolj romantičnih alpskih travnikov sploh.
Od Mlake se je izza Vrtače kmalu spet pokazalo sonce in v tako lepem vremenu bi bilo škoda, da se ne bi ustavili še v gostilni Podnar. Tu je bilo vse polno obiskovalcev, prostor za našo skupino smo našli pod lipo, posajeno leta 1636.
Za zaključek nas je čakal le še ravninski del pohoda po cesti nazaj do naših vozil pri gostilni Sereinig.
Spisal Tomaž
Fotografije Marjan
Fotografije Tomaž
Sled poti
Ni komentarjev:
Objavite komentar