Košenjak, 19.3.2011

Košenjak 1522 m,
Planinski dom Košenjak 1169 m

PD Rašica
udeleženci: Alja, Aljoša, Don, Franc, Jože, Lucija, Maja, Meta, Mihela, Mili, Mirjana, Paz, Robert, Tomaž, Vida, Vinko, Žiga
trajanje: 7h
višinska razlika: cca 1200 m

dolžina: 18 km

Tokratni izlet je potekal pod okriljem Vodniškega odseka planinskega društva Rašica. Tomaž se je “pregvantal” v vodnika in ob šestih smo “naloženi” v kombi in osebni avtomobil krenili proti Dravogradu.




Med vožnjo do izhodišča smo pridno “polnili” kombi z udeleženci izleta živečimi ob poti, tako da nas je bilo na parkirišču v Dravogradu zbranih petnajst planincev in dva psa. Ob osmih smo krenili v smeri Košenjaka.

Prvi del pešačenja iz centra Dravograda je potekal po asfaltirani cesti v smeri Ojstrice. Kmalu smo zavili levo čez dvorišča hiš in naprej po makadamski cesti v smeri Goriškega vrha do našega današnjega cilja Košenjaka.

Počasi smo se vzpenjali po lepi, dobro označeni in ne preveč strmi poti. Nekajkrat smo prečkali makadamsko cesto, šli mimo samotne kmetije kjer sta se naša pasja udeleženca spoprijateljila z lokalnima štirinožnima “šefoma” in v dveh urah prišli na višino cca 1200 m, do odcepa za dom na Košenjaku.

Plan je bil, da prvo osvojimo vrh, ob sestopu pa se ustavimo v domu. Ob enajstih smo v malce razpotegnjeni koloni prisopihali na cilj. Posedli smo se po klopeh postavljenih na vrhu in se lotili dobrot spravljenih v nahrbtnikih.

Zmeren veter je občasno razpihal oblake skozi katere je posijalo sonce in nam obsijalo okoliške vrhove in doline. Ob našem razgledovanju je na vrh pridirjal podmladek Mariborskega planinskega društva in popestril čas preživet na vrhu. Odpočiti in siti smo se odpravili proti domu na Košenjaku.

Po dobre pol ure spusta smo bili pred domom, kjer je sledil odmor. V dolino smo se spustili po poti čez Ojstrico. Pot je potekala ob sproščenem klepetu brez posebnosti, tako da smo se ob petnajstih vrnili na parkirišče v Dravograd do parkiranih avtomobilov.

Na poti proti Ljubljani smo se dogovorili, o postanku na trojanskih krofih. Od namena nas je odvrnilo nekaj avtobusov tradicionalno “razigranih” planiških navijačev tako, da smo izlet predebatirali malce nižje v lokalu ob cesti.

Spisal Robi


 
 

Ni komentarjev:

Objavite komentar