Kamniški vrh, Krvavec, Veliki Zvoh, 21.3.2011

Kamniški vrh 1259 m
Krvavec 1853 m
Veliki Zvoh 1972 m

udeleženci: Paz, Robert, Tomaž
trajanje: 8h 12min
višinska razlika: cca 1800 m

dolžina: 20,1 km


Na dopustniški ponedeljek smo se namenili na krožno turo iz doline Bistričice čez Kamniški vrh na Krvavec in Zvoh in prek planine Jezerca nazaj v Bistričico. Šlo je za ponovitev ture iz leta 2003, ene prvih fotografiranih tur.



Ob šestih zjutraj sem pobral Robija pri čemer ni šlo brez manjših zapletov. Zaradi že nekaj let trajajoče kanalizacijske revolucije na vzhodne Brodu, je tu vsak teden drugačen prometni režim, ki zahteva iznajdljivo prebijanje skozi labirinte.

Po preboju sva hitro prišla v Kamnik na jutranjo kavico. Po kavi pa Stahovico in naprej v dolino Bistričice. Parkirali smo na odcepu za Slevo. Ob drugi jutranji kroniki smo se spakirali in jo mahnili na pot. V krasnem sončnem jutru smo bili v uri petnajst na vrhu Kamniškega vrha.



Po kratkem pit stopu smo nadaljevali na sosednji vrh Planjava in od tam proti planini Osredek. Še pred planino se pot razcepi in zavije nad dolino Korošico. Ravno ko modrujeva kako sva zaradi slabih oznak tu nekje pred leti malce zgrešila pot, se nama to zgodi ponovno.

Nekje na 1300 metrih se pojavi sneg, ki je na tej višini le zaradi senčne lege. Po dobrih treh urah smo prilezli na kopno Kriško planino. Smučišča so, z izjemo Kržišča, obratovala in nekaj smučarjev je le bilo. Pr Florjanu sva si nataknila dereze, sneg je bil kar trd in po robu smučišča nadaljevala  proti domu na Krvavcu in potem mimo antene na vrh Krvavca.

Paza je pod vrhom Krvavca malo dajala utrujenost, saj se je pogosto ustavljal, kar ni njegova navada. Morda pa si je le ogledoval smučarje in študiral kakšno smučarsko opremo si bo nabavil.



Z vrha Krvavca na Zvoh ni bilo daleč in malce pred dvanajsto smo že bili na vrhu. Čeprav je na Kamniškem vrhu kazalo da  bo močno pihalo, vetra na vrhu skoraj ni bilo. Preko vrha Krvavca smo sestopili do Kriške planine, sneg je medtem že postal popoldanska »čofta«. Pr Florjanu sva si z Robijem privočila kosilo podpovprečne kvalitete.

Sestop smo nadaljevali čez planino Jezerca in malo nad Ambrožem zavili proti Bistričici. Turo smo končali ravno do dogodkov in odmevov in tako izvedeli za Thalerjeve evropske vragolije. Lepa kondicija turca je bila in za Paza rekordna višinska razlika.

Spisal Tomaž


Ni komentarjev:

Objava komentarja