Prisojnik (Prisank) 2547 m
udeleženci: Slavko, Marjan, Robert
trajanje: 6 h 20 min
višinska razlika: 936 m
Obetavna napoved z jasnim in sončnim vremenom nas je ta četrtek "potegnila" v Julijske Alpe. Marjan je "stenstal" vzpon na 2547 m visok Prisank. Zjutraj ob 6.00 h poberem ostala udeleženca in že se peljemo na Gorenjsko, skozi Kranjsko goro na Vršič, naše izhodišče. Ob 7:40 se pri - 12 °C ekspresno hitro preobujemo, nase "navlečemo" gamaše, kape "ta tople" rokavice in jo mimo Tičarjevega doma v smeri grebenske poti mahnemo v hrib.
Shojena gaz nas pripelje na Sovno glavo, spihan 1750 m visok kopast razglednik. Še vedno premraženi se spustimo do razpotja kjer nadaljujemo pot po desni in prečimo pobočja na zahodni strani Prisanka. Šele ob vzpenjanju do razcepa grebenske poti, smeri našega vzpona in južne poti, smeri našega sestopa smo si malce ogreli premražene roke. Veter prejšnjih dni je zabrisal shojeno pot, tako da smo po celem snegu gazili preko Gladkega roba proti vrhu.
Na pobočju malo pred Prednjim oknom smo si nadeli dereze in čelade ter palice zamenjali za cepine. Mimo veličastnega Prednjega okna smo se po desni strani vzpeli na s soncem obsijan greben. Lepo sončno vreme z skoraj nič vetra, prekrasen zasnežen greben in razgledi na okoliške vrhove so botrovali zmanjšanem tempu hoje in uživanju v darovih narave tega četrtkovega dne.
Počasi smo po treh urah in pol hoje prišli na vrh Prisanka. Zaradi rahlega vetra smo se umaknili kakšen meter nižje v zavetrje, kjer smo se lotili dobrot spravljenih v nahrbtnikih. Lep sončen dan s temperaturo v zavetrju pribl. 20 °C višjo kod zjutraj, razgledi na okoliške vrhove in dobra družba so nas na vrhu zadržali skoraj uro in pol.
V dolino smo se odpravili po z soncem obsijanem južnem pobočju danes osvojene gore. Uživanje ob gaženju po celem snegu v grapi sta zmotili Slavkotovi prigodi. Pri sestopanju je namreč stopil nad manjšo jamo, tla pod nogami so se mu udrla in nenadoma je iz snega molela le njegova čelada. Po obveznem "ej, a si uredu" in odgovoru "nč ni narobe" je sledilo Marjanovo in moje pametovanje v smislu "a zdej pa še med jamarje".
Nasmejani smo nadaljevali s sestopanjem, dokler Slavko drugič ni umanjkal, le da je tokrat "pikiral" na glavo in so iz snega molele le noge. Tudi od tod se je izkopal sam, cel in bel kod sneženi mož. Odločili smo se, da sestopamo bolj desno.
Po sestopu iz grape in spuščanju po južnem pobočju nas je Marjan vodil prečno preko pobočja do že omenjenega križišča kjer se srečata pot našega vzpona in pot sestopa. Navkljub s snegom prekriti poti smo prigazili točno do omenjenega križišča. Ta zadnji stavek veva s Slavkotom na pamet, saj sva to kako natančno je Marjan "udel" zasneženo pot poslušala, poslušala, pa še poslušala ... :)
Na križišču smo si sneli dereze, pospravili cepine in ob 13.50 h pri avtomobilu zaključili izlet. Analizo ture smo opravili v Mojstrani "pr štoparju" ob vrčku piva.
Spisal Robert
Ni komentarjev:
Objavite komentar