Klauen 1849 m,
Rammel-Hütte, 1514 m
udeleženci: Boštjan, Marjan, Janez, Maks, Urška, Stojan, Nevenka, Sašo
trajanje: cca. 8 h
višinska razlika po poti: cca. 1600 m
dolžina poti: cca. 16 km
Gößeck, najvišji vrh Reitinga, je bil cilj tokratne ture, a žal se zaradi težkih snežnih razmer in posledično pomanjkanja časa načrt ni izšel. Zadovoljili smo se s sosednjim vrhom, imenovanim Kahlwandspitze.
Eisenerške Alpe so južni del Ennstalskih Alp. Masiv Reiting je zaradi bogate flore znan kot "cvetlična gora". Tu raste več kot 70 vrst orhidej, posebej privlačna je Petergstammwiesen (Auricle - Primula auricula) pod Grieskogelgipfelom.
Prav tako so izjemne številne pojavnosti encijana brez stebla (Clusius encijan), redke tise in številni drugi alpski cvetovi. Masiv Reiting je že stoletja dobro znano cesarsko lovišče, ker je na Reitingu in sosednjih gorah območje gamsa in kozoroga, kjer živijo najboljši primerki v Avstriji.
Zbrali smo se ob pol petih v Šentvidu. S kombijem smo se odpeljali proti Mariboru, pred mejnim prehodom pa smo se ustavili na bencinskem servisu OMV. Kupili smo vinjeto in si privoščili jutranjo kavico.
Vožnjo smo nadaljevali proti Lipnici, Gradcu in Loebnu do kraja Kammern im Liesingtal, kjer smo po skoraj štirih urah vožnje parkirali. Obuli smo gojzarje, oprtali nahrbtnike s krpljami ter okoli pol devetih krenili na pot.
Prvi smerokaz ob poti nas je umeril na pot 691 proti vrhovoma Klauen in Gößeck. Na planinski tabli naveden čas poti do prvega vrha je dve uri in pol, do drugega pa pet ur. Dokaj strma pot, ki nekajkrat preči gozdno cesto, nas vodi skozi gozd do ograjenega vodnega rezervata.
Rammel-Hütte se nahaja na robu gozdne meje, nad kočo pa se nahajajo obsežni pašniki planine Ruprecht Do koče smo prispeli po slabih dveh urah hoje, kjer smo si privoščili prvo okrepčilo, nadeli pa smo si tudi krplje.
Od koče smo pot nadaljevali sprva po cesti, kasneje pa po grebenu pašnih območij. Debelina snežne odeje je vidno rasla z nadmorsko višino.
Tudi s krpljami je bila pot naporna in nevarna, saj se je zaradi zračnih tokov pod debelo snežno odejo (jame, rušje) nekajkrat globoko udrlo, bičal pa nas je tudi močan veter.
Po dobri uri hoje smo prispeli do prvega križišča s potjo, ki na greben vodi od Gfällturm in Kaiseralm (Jagdhütte), po nekaj minutah pa smo točno opoldan osvojili prvi današnji vrh, Klauen. Označena pot na zemljevidu se do vrhov Kahlwandspitze, Grieskogel in Gößeck nadaljuje bolj ali manj vzdolž grebena.
Pot je bila precej naporna, saj smo se grebena striktno držali zaradi nevarnosti snežnih plazov, zato smo se večkrat vzpeli in spustili. Razglede je žal motila megla, ki jo je močan veter stalno narival na greben.
Po dobrih petih urah borbe s snegom in vetrom smo osvojili vrh Kahlwandspitze. Razgledov žal ni bilo, v daljavi sta se iz megle občasno prikazala Grieskogel in Gößeck.
Do Gößecka bi potrebovali vsaj še uro in pol, tako je namreč pisalo na bližnji planinski tabli, ura pa je kazala pol dveh, zato smo se odločili za sestop po poti vzpona.
Sestop z vrha Kahlwandspitze je bil še bolj naporen od vzpona, saj sta sonce in topel popoldanski zrak iz doline dodobra razmehčala snežno odejo.
Pri sestopu smo na pobočjih pod grebenom med Kahlwandspitze in Klauen opazili splazeno pobočje, kar nas je ob razmehčanem snegu opomnilo na veliko nevarnost snežnih plazov.
Sneg je bil s padajočo nadmorsko višino vedno bolj mehak, uiralo se nam je celo s krpljami. Pot nas je vodila mimo koče Rammel-Hütte, na gozdni meji pa je večina snela krplje. Lepa, ampak naporna in zahtevna tura. Analizo ture smo opravili v gostilni Grof v Vranskem.
Spisal Sašo
Ni komentarjev:
Objavite komentar