Crete dal Cronz, 16. 3. 2019

 Crete dal Cronz 1.664 m

udeleženci: Tjaša, Anja, Leja, Kristina, Jana, Marjan, Simona, Juso, Miriam, Lea, Mitja, Vasja, Jože, Vida, Andraž, Tina, Teja, Robi, Mihela, Alja, Mate, Tomaž, Deja Š., Marija, Ivan, Urša, Deja Z.
trajanje: 5 h 45 min
višinska razlika: cca 650 m


Crete dal Cronz je nepomembna in malo obiskana gora, ki jo malo kdo sploh pozna. A kljub tej nepomembnosti se nas je nabralo za tri kombije. Ob 6:30, ko v Šentvidu taksiji na polno odvažajo utrujene obiskovalce nočnega lokala, smo krenili na pot.

Malo smo še pobirali po Gorenjski in se ustavili na kavi v Vopi v Kranjski Gori. Nadaljevali smo čez Trbiž, po Kanalski dolini, vse do Tablje (Pontebba). Tu smo zapustili dolino in se zapeljali proti sedlu Cereschiatis.

 

Cesta do tja je razgledna, ko se pelješ skozi Studeno Alto je lep  razgled na Konjski Špik (Monte Cavallo di Pontebba / Rosskofel). Kasneje, nekje pri zaselku Frattis pa še na drugo stran proti Monte Chiavals in Crete di Gleris.

Na sedlu Cereschiatis se cesta začne spuščati v Aupsko dolino (Val Aupa), za nas pa je bilo tu izhodišče. Planirana je bila krožna tura v obratni smeri urinega kazalca. Najprej smo hodili po cesti in prišli skoraj do spodnje planine Glazzat.

Malo pred njo smo s ceste zavili levo in skozi gozd in po travnikih prišli do zasnežene zgornje planine Glazzat.

Po daljšem postanku smo nadaljevali po poti 434 proti sedlu med Cuel des Jerbis in Crete dal Cronz.

Od sedla smo nadaljevali po severnih pobočjih proti vrhu Crete dal Cronz. Da sva udeležencem čim bolj olajšala pristop, sva z Marjanom v snegu delala stope. Kmalu smo bili na vrhu tega imenitnega razglednika.

Dvomim, da je imel vrh Crete dal Cronz že kdaj toliko obiska naenkrat. Po daljšem martinčkanju na vrhu smo sestopili. Kmalu pod vrhom je bil nekoliko zoprn detajl, ko je bilo treba sestopiti ob krušljivem skalovju.

Tu sem za boljši občutek namestil vrvno ograjo in vsi udeleženci so šli brez problemov mimo. Na sedlu smo ubrali drugo pot sestopa. Pot 453 preči zgornji del doline hudournika Rio Glazzat.

Do manjšega sedelca, kjer se pot prevesi proti sedlu Cereschiatis je še bil sneg, nato pa je sledil kopni sestop do kombijev na sedlu Cereschiatis.




 V slabih šestih urah smo zaključili lepo spomladansko-zimsko turo. Turo, ki je bila v zgornjem delu kar zahtevna. Pri taki množici, je analiza ture, ki vključuje tudi kosilo, kar problem.

V naših standardnih gostilnah so zavrnili naše telefonske prošnje in ostala je logična izbira za tako skupino in za ta konec, Gala In v Lescah.

Spisal Tomaž




 
 

Ni komentarjev:

Objavite komentar