Planinarski dom Schlosserov dom 1,410 m,
Veliki Risnjak 1.528 m,
Snježnik 1.506 m,
Planinarski dom Sušak 1.127 m
PD Rašica
udeleženci: Kristina, Boris, Aleksander, Mirko, Bogdan, Katarina, Vasja, Rok, Milena, Tomaž, Deja, Stane
trajanje: 7 h 45 min
višinska razlika: cca 1.100 m
dolžina: 17,5 km
V nedeljo, 27. junija smo v zgodnjih jutranjih urah odpravili na planinski izlet na Hrvaško. Cilj ture sta bila Veliki Risnjak in Snježnik v nacionalnem parku Risnjak, v Gorskem Kotarju.
Preko mejnega prehoda Jelšane smo vstopili na Hrvaško in se mimo Reke zapeljali do odcepa za automotodrom Grobnik, kjer smo zavili na lokalno cesto in se po njej zapeljali do smučarskega središča Platak.
Parkirali smo na velikem parkirišču in se pripravili na turo. Plan je bil najprej Risnjak in nato Snježnik, torej v nasprotni smeri urinega kazalca.
Pri domu Sušak so se pojavile prve table za Risnjak. Po kraški gozdnati pokrajini smo se sprehajali dobri dve uri in prišli do Schlosserjevega doma pod vrhom Risnjaka. Dom je bil leta 2013 razglašen za najboljšo planinsko kočo na Hrvaškem.
Nazadnje pa je bil nekaj let zaprt in v njemu so domovali begunci. Ob našem prihodu je ponovno obratoval z novima oskrbnikoma in to šele dober teden.
Mi smo skočili najprej na vrh Risnjaka, se razgledali po okolici in naredili skupinsko fotografijo. Nato smo sestopili nazaj do Schlosserjevega doma in si privoščili daljši postanek.
Le del poti smo se vračali po isti poti nato pa zavili na markirano pot proti planini Lazac. Pot do planine se je zlagoma spuščala in od planine naprej smo morali nadoknaditi izgubljeno višino.
Vzpeli smo se do Srebrnih vrat nato pa levo po stari, z obledelimi markacijami označeni poti, direktno na vrh Snježnika. Po grebenu smo sestopili do rimske ceste, ki smo jo določili za glavno povezavo Rim - Bizanc.
Po njej smo v smeri Rima sestopili do novejše ceste in po njej in po bližnjicah nazaj do parkirišča na Platku. Ker nam je bil planinski dom Sušak z začetka ture všeč smo avto in kombi premaknili tja in si kar tam omislili analizo ture.
Nazaj smo se v izogib gneči na Jelšanah peljali preko mejnega prehoda Babno polje. Obe varianti sta časovno enakovredni, varianta Babno polje je sicer precej krajša a tudi precej ovinkasta. Smo pa bili na mejnem prehodu popolnoma sami.
Le še vožnja do Ljubljane nas je čakala in tako smo zaključili še en lep izlet.
Spisal Tomaž
Fotografije Tomaž
Fotografije Mirko
Relive
Ni komentarjev:
Objavite komentar