Dolomiti Lagorai, 15. - 18. 8. 2024

PD Rašica udeleženci: Breda, Vlado, Alenka, Dejan, Marjan, Mirko, Marko, Milena, Tadeja, Špela Marko, Sabina, Rok, Anka, Tomaž, Franc, Milojka, Matjaž, Branko, Anita povprečna starost udeležencev: 58 let, 2 meseca, 7 dni četrtek, 15. 8. 2024 Alta via del Granito Cimon Rava 2405 m, Rifugio Caldenave 1799 m, Rifugio Consèria 1848 m trajanje: 10 ur višinska razlika: 1440 m vzpona, 990 m sestopa dolžina: 18,8 km
Na veliki šmaren se odpravimo na raziskovanje nove alpske skupine. Skupina Lagorai ali Dolomiti di Fiemme je skupina. ki se razteza zahodno od Dolomitov. Meja je od Bolzana po dolini Eggen do Predazza, sedla Rolle in po dolini reke Cismo.
Na jugu jih omejuje dolina reke Brente in na zahodu dolina reke Adiže. Razdelitev Alp SOIUSA jih obravnava kot podskupino Dolomitov, AVE 1984 pa kot samostojno alpsko skupino. Zgrajeni so pretežno iz granita, kar govori v prid samostojnosti od Dolomitov.
Naš cilj je bila visoka granitna pot oziroma Alta via del Granito. Alta via del Granito je krožni treking, ki poteka vzdolž mreže starodavnih poti in nekdanjih vojaških cest iz prve svetovne vojne. Dolžina poti je približno 28 km, s skupno višinsko razliko 2330 metrov.
Mi smo tja odšli za 4 dni, da obiščemo še Giro del Zimon oziroma imamo en rezervni dan. Ker smo iz Ljubljane odšli že zelo zgodaj, smo malo čez osmo zjutraj že parkirali na brezplačnem parkirišču na Malga Sorgazza (1450 m).
Parkirišče je bilo že skoraj polno. Jasno, bil je praznik in poleg tega, da je Malga Sorgazza izhodišče za Alta via del Granito, je tudi za naskok na najvišji vrh skupine Cima d'Asta (2847 m).
Alta Via se lahko izvede bodisi po oranžni poti v smeri urinega kazalca ali po zeleni v nasprotni smeri urinega kazalca. Mi smo šli po oranžni poti in se najprej povzpeli do jezera Costa Brunella (2013 m).
Nadaljevali smo naprej in se na razcepu poti obrnili proti sedlu Forcella Quarazza (2208 m). Od tu smo šli gori, doli do naslednjega sedla, Forzellon de Rava (2397 m). Tu smo naredili ovinek na naš prvi vrh potovanja, Cimon Rava.
Sama Alta via namreč ne obišče nobenega vrha. Je pa tu zanimivih vrhov kar nekaj, le časovnica ni dopuščala preveč ovinkov. Nadaljevali smo proti zahodu, spet malo gor, malo dol, vse do sedla Forzella Ravetta (2319 m).
Tu se pot konkretno spusti. Vse polno je vode in pri nekem potočki smo združili polnjenje plastenk s svežo vodo in obiranje borovnic, ki jih je bilo cela polja.
Sledil je sestop do izravnave na kateri stoji koča Caldenave. Tu se navadno konča prvi dan oranžne variante Alta vie. A ne za nas, ker tu nismo dobili prenočišča. Tu smo se ustavili le na malici in hidraciji.
Alta via ima tudi dve podvarianti, prva je varianta Rifugio Consèria, kjer smo imeli rezervirano prenočišče. A striktno držanje Alte vie bi pomenilo dobrih 400 m vzpona in vsaj dve uri in pol hoje.
Ker smo bili že malo pozni smo ubrali nižjo varianto, ki je imela samo 200 m dodatnega vzpona in je bila vseeno dolga 6 km. Slabi dve uri smo potrebovali, da smo zaključili s pohodom prvega dne. petek, 16. 8. 2024 Alta via del Granito Monte Cengello 2439 m, Rifugio Cima d’Asta – “Ottone Brentari” 2473 m trajanje: 8 ur 15 min višinska razlika: 1310 m vzpona, 680 m sestopa dolžina: 13,8
Po zajtrku smo se poslovili od prijaznega osebja v koči in se kmalu nad kočo ločili. Glavnina je odšla po daljšem kraku variante Consèria, tako imenovana "Uživaška skupina" pa po krajšem kraku.
Daljša varianta nas je popeljala po pašnikih, mimo jezerc, vse do križišča poti, kjer smo se priključili originalni Alti vii, ki pride sem od koče Caldenave. Od tu smo nadaljevali do naslednjega odcepa na sedlu Forcella delle Buse Todesche (2309 m)
Spremljala nas je spektakularna pokrajina ošiljenih granitnih vrhov in strmih trav pod njimi. Sedlo je bilo najužnejša točka danes, tu smo se obrnili proti vzhodu in nato proti severu. Kmalu smo zagledali najvišji vrh skupine Cima d'Asta in kočo Cima d’Asta – “Ottone Brentari” pod južno steno vrha.
Koča je bila naš današnji končni cilj, a do tja je bilo še daleč. Spet smo naredili ovinek s potim, naš današnji vrh je bil Monte Cengello, izredno lep razglednik. Vrnili smo se nazaj na Alto vio in po njej sestopili do jezera Forcella Magna, kjer smo si privoščili malo daljšo pavzo.
Po pavzi smo sestopili do istoimenskega sedla (2117 m), kamor pripelje krajši krak od koče Consèria, tu je že pred nami prišla tudi naša uživaška skupina. Od tu so do naše koče tri variante a le leva gre po Alta vii in tu smo šli tudi mi.
Spustili smo se še za dobrih 100 m nato pa nas je čakalo 500 m vzpona. K sreči je bilo spet polno potočkov in smo lahko dotakali vodo, daj je bila poraba zaradi vročine kar velika.
Počasi smo le prišli na Passo Socede (2516 m), kjer smo spet zagledali našo kočo, ki je bila sedaj oddaljena le še 20 minut. Najprej smo se spustili do jezera, ki je stisnjeno ob južno steno Cime d'Aste in nato v rahlem vzponu dosegli kočo, kjer nas je že čakala uživaška skupina. sobota, 17. 8. 2024 Cima d'Asta 2847 m, Giro del Zimon trajanje: 6 ur 40 min višinska razlika: 890 m dolžina: 8,2 km
Primarni cilj dne je bil najvišji vrh skupine. Če bo vreme pa bomo naredili še celoten Giro del Zimon. Vrh Cime d'Aste z juga zaradi mogočne strme stene deluje nepristopen. A nanj pelje markirana pot, ki se vzhodno od koče povzpne do sedla La Forzeleta (268' m).
Tu se precej spusti na severno stran in po granitnih meliščih pripelje do majhne kotlino Lastè dei Fiori. Tu smo zapustili Giro del Zimon in se strmo dvignili ter malo čez deveto zjutraj uživali na s soncem obsijani Cimi d'Asti.
Vrh je precej priljubljen in temu primerno tudi obljuden. Poleg uživanja v razgledih smo izkoristili dejstvo, da je bil na vrhu signal. Tako smo preverili vreme, ki je dobro kazalo za cel dan in Giro del Zimon je dobil zeleno luč.
Sestopili smo nazaj do kotline Lastè dei Fiori in nadaljevali po Giro del Zimon. Naenkrat smo bili sami in na celem krogu srečali le dva pohodnika. Čakala nas je hoja po divji granitni pokrajini.
Hodili smo visoko nad prepadi, po poti, ki so jo med prvo svetovno vojno izklesali italijanski vojaki, kajti tudi tu čez je tekla tirolska fronta. Po tej atraktivni prepadni poti smo dosegli naslednje sedlo Forcella del Col del Vento (2495).
Tu pot zavije navzdol do najnižje točke kroga, jezera Lago del Bus (2238 m), kjer smo imeli glavni odmor. Lahko smo občudovali severni del Dolomitov Lagorai, kjer je še kup zanimivih vrhov.
Po odmoru smo nadaljevali spet navkreber, do naslednjega sedla Forcella de Medo (2533 m). In potem spet dol, da smo obšli strm greben in nato nazaj gor do še enega sedla, Forcella Coronon (2537 m).
In to seveda še ni bilo vse, še enkrat malo dol in potem spet gor, tokrat do nam že od včeraj znanega sedla Passo Socede, kjer se pokaže koča Ottone Brentari.
Še malo in sledilo je zasluženo pivo. Splačalo se je vzeti dodaten dan za izlet. Giro del Zimon je divji, prvinski in zelo atraktiven. nedelja, 18. 8. 2024 Alta via del Granito trajanje: 2 uri 55 min višinska razlika: 1080 m sestopa dolžina: 7,2 km
Kar smo nekako vedeli že vse dni, vreme se je v nedeljo pokvarilo. Zjutraj je vsake toliko rosilo, predvsem pa je bilo vse v megli. Alte via ima za zadnji dan oranžne variante podvarianto Campagnassa, panoramski sestop, kjer bi lahko pobrali še kakšen vrh.
A v tej megli s panoramo tako ne bi bilo nič, pa še dež je bil napovedan. In tako smo sestopili po klasični varianti. Pot vse od koče do doline popestrijo leseni svizci ob poti. Popestril pa nam jo je tudi dež, ki se je vlil po kakšni uri in pol sestopa.
Tako smo drugo polovico poti hodili pod dežniki in pelerinami, a to ni moglo pokvariti izjemnega vtisa, ki so ga na nas pustili Dolomiti Lagorai. Spisal Tomaž
 
 

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Naročite se na: Objavi komentarje (Atom)