Blegoš, Koprivnik, 24.4.2005

Blegoš 1562 m, Koča na Blegošu 1391 m in Koprivnik 1393 m

Udeleženci: Robi, Dule, Lussy, Šaro
Trajanje: 4h
Višinska razlika cca 960 m

Tale potopis bi moral pisati Dule, pa se kar ne da prepričati v pisanje, pametuje pa zelo rad.

Torej, bila je nedelja, napoved pa sončno in toplo. V resnici pa je bilo nekoliko drugače. Zjutraj ko smo ze zbrali je še kazalo da bo lep dan, ko pa smo se peljali proti Škofji Loki pa se je vreme že počasi slabšalo. Ko smo prišli do Gorenje Žetine je bil vrh Blegoša že skrit v oblaku. Parkirali smo pri kmečkem turizmu in se podali na pot.

Prvih 150 višinskih metrov do sedla Črni kal gre pot po cesti, najprej po asfaltu in potem po makadamu. Črni kal (1103 m) je križišče 6 cest (ena je bolj kolovoz), te ceste pa izvirajo s konca 30. let. Bile so namreč infrastruktura za gradnjo in oskrbovanje Rupnikove linije, ki so jo gradili na jugoslovanski strani Rapalske meje v letih pred 2. svetovno vojno.

Od vsem izobilju možnih cest smo mi izbrali planinsko pot, ki vodi na vrh Blegoša. Že kmalu, po približno 100 višinskih metrih sem vedel da tokrat ne bo moj dan. Ponočevanje prejšnjega dne se je precej poznalo in komaj sem lezel navkreber. Dneva pravzaprav ni imel nihče, zaradi sončne in tople napovedi sta bila Robi in Dule brez kap in rokavic, Dule je imel sabo celo kratke hlače, jasno hribi so kot plaža, čudno da ni imel še brisače čez ramo in natikačev.

Namesto sonca in toplote pa je bila megla in mrzel veter. Na vrhu Blegoša je bil še sneg, vidljivost slabih 20 m, nobenega planinca razen nas, brilo pa je tako da smo se nemudoma pobrali proti koči na Blegošu. Tu smo se okrepčali s čajem, “blegoško rožco” in čipsom. Malo smo popametovali in nadaljevali s potjo. Najprej spust po poti do ceste, potem pa po cesti, eni od tistih šestih, nazaj na Črni kal.

Na Črnem Kalu smo zavili levo na kolovoz proti naselju Martinj Vrh. Od kolovoza se kmalu odcepi pot proti Koprivniku našemu naslednjemu cilju. Prej kot v uri kot je markirano smo prisopihali na vrh in bili pred dilemo. Nadaljevati turo ali jo prekiniti. Planiran je bil namreč se obisk Mladega in Starega vrha.

A že je rahlo deževalo in odločili smo se za povratek proti Žetini. Tu smo se ustavili še na kmečkem turizmu, na čaju, “rožcah” in krofu. Turo pa bo definitivno treba ponoviti v polnem obsegu, a v lepšem vremenu. In z Duletovim potopisom.



Spisal Šaro




Ni komentarjev:

Objavite komentar