Komna, 20. 2. 2005

Dom na Komni 1520 m in koča pod Bogatinom 1513 m

Udeleženci: Čevl, Šaro, Lussy
Višinska razlika: cca 850m
Trajanje: 4h07min

Čeprav vreme ni kaj prida obetalo, smo s Šarotom in pa Lussy malo po sedmi uri zjutraj krenili proti Bohinju, točneje proti parkirišču pri domu Savica. Po dobri uri vožnje končno parkiramo, se preobujemo, opremimo z vsem potrebnim in kaj kmalu že zagrizemo v hrib.

Sprva po ravnem, do razkrižja poti, kjer po eni poti prideš do slapa Savica (le kdo ga ne pozna…) in druge poti, proti domu na Komni.

Pot v hrib je položna in serpentinaste narave. Kaj ne bo, saj je to stara služnostna pot za potrebe vojske iz prve svetovne vojne. Torej do cilja je bil kar nekakšen sprehod. Pa vendar smo naredili cca 850 metrov višinske razlike. Po dobrih dveh urah prispemo do že prej omenjenega doma na Komni, ki pa je v fazi obnavljanja. Kje so našli ime dom ne vem, saj je to ogromna večnadstropna bajta, s privat tovorno žičnico.

Edina živa duša je bil na balkonu zaprt kuža, ki se mu je trgalo, ko je nadstropje nižje videl in po moje tudi vohal Lussy. Pri tem je tudi ostalo. Sprehodiva se okoli hiše in kaj hitro odrineva proti koči pod Bogatinom, ki je stran petnajst minut hoje. Po poti srečamo kar par turnih smučarjev, ki se sprehajajo s smučmi na nogah. Po moje kar zanimivo početje…

Zaradi obupnega vremena, v smislu megle in pa naletavanja snega, nismo srečali prav veliko sprehajajočih duš. Tako je bilo tudi v koči pod Bogatinom. Le obe oskrbnici in dva planinca v odhodu.

Po kratkem premisleku skleneva, da ne bova šla naprej, saj je bilo vreme nič kaj prijazno. Zatečeva se v kočo in si s šilcem domačega dodobra pogrejeva teleščke. Tudi kužatu ni bilo hudo, saj je v predprostoru dobil svoj odmerek vode in pa hrane. Nazaj grede, na poti v dolino, sva hodila malo po poti malo pa tako. Čez drn in strn. Zdelo se mi je, da sva sestopila v trenutku.

Na poti proti domu se čudiva posameznikom, ki se kaj smelo drsajo po delno zamrznjenem Bohinjskem jezeru. Zgleda, da je ob obali le dovolj trden led.

Še kofetek in hop nazaj v Ljubljano. Navkljub neprijaznemu vremenu lepa turca, taka s katere prideš nazaj že kaj zgodaj.

Z drugimi besedami… na Komno in nazaj do kosila.

Spisal Čevl.

Fotografije

 

 

Sv. Jošt, 6. 2. 2005

Sv. Jošt, 847 m

Višinska razlika cca 480 m
Trajanje: 2h
Udeleženci: Alči, Lussy, Šaro

Tokrat je bila na vrsti krajša dopoldanska tura; Sv. Jošt nad Kranjem. Ob 8h zjutraj sem v avto naložil Lussy, pobral Alčija in mahnili smo jo proti Kranju. Bilo je mrzlo jutro, ko smo se peljali mimo Jeprce čez Sorško polje je termometer kazal -13° C.

Na našem izhodišču ob cesti v Spodnjo Besnico je bilo vendarle malo topleje, -9° C. Ko sva si z Alčijem nadela pohodne čevlje, smo krenili navkreber. Sprva po asfaltni cesti do vasice Zabukovje. Tu se je odprl lep razgled na Kamniške Alpe, Karavanke in ljubljansko meglo.

V vasici se cesta konča in začne se lepši del poti, ki je bila zasnežena a zgažena in prav nič ledena. Tempo smo prilagodili Alčiju in se vsake toliko ustavili.

Potem pa naenkrat slišim kletvico za seboj, obrnem se in vidim Alčija s polomljeno palico (sposojene je imel od Čevla).

Spet mu je uspelo, tokrat celo gor grede in brez padca. Le naslonil se je nanjo in “pnk“, pa je bila v dveh kosih. Neverjetno, v vseh teh letih se to ni zgodilo nikomur, zdaj pa Alčiju dvakrat zapored.

Po fotografiranju nesrečnih palic smo nadaljevali pot in se na sedelcu pod vrhom odločili, da gremo po položnejši poti okoli vrha. Poplačani smo bili z razgledom proti Staremu vrhu, Blegošu, Poreznu, Ratitovcu in Triglavu, ki je kukal čez Jelovico.

Na vrh smo prišli v dobri uri. Tu smo pomalicali in se razgledali še na drugi strani za cerkvijo proti Kamniškim Alpam. Proti Ljubljani pa še vedno megla.

Po razgledovanju smo se odpravil navzdol in bili po pol ure na izhodišču, ob 11h pa že doma.

Kratka, a prijetna tura.

Spisal Šaro

Fotografije