Grintovec, 24.5.2009

Grintovec 2558 m
Udeleženci: Šaro, Robert
Trajanje: 6h
Višinska razlika: cca 1700 m

Stiska z časom zaradi nedeljskih obveznosti nama je to nedeljo narekovala malce zgodnejše ustajanje, ter časovno omejen izlet. V soboto zvečer je padla odločitev, da pridem ob 6.00 h do Šarca od tam pa jo mahneva na Grintovec.

Z avtom sva se peljala mimo Doma v Kamniški Bistrici, do spodnje postaje žičnice v Koncu kjer sva parkirala, se pregvantala v hribovske cote, navlekla nahrbtnika in jo podurhala v smeri Kokrskega sedla.

Dobro markirana pot se v serpentinah vije navkreber do višine cca 1400 m, kjer sva naletela na precej debelo snežno odejo. V kopnih razmerah se pot nadaljuje po melišču vse do Kokrskega sedla, midva pa sva jo urezala naravnost navkreber po snegu, ki je prekrival melišče. Zaradi precej hitrega tempa je bil hlad od snega dobrodošel sopotnik v lezenju proti sedlu.

V slabi uri in pol sem bil pri Cojzovi koči na Kokrskem sedlu 1793 m visoko. Šaro je malce zaostal (naj poudarim, da je mišljeno po poti, nikakor drugače), tako, da sva se po telefonu zmenila, da se dobiva na vrhu Grintovca.

Po kratkem postanku na sedlu sem se odpravil proti vrhu. Večina poti je prekrita z dobro predelanim ne pretrdim snegom, tako da je gojzar brez težav našel trdno oporo za siguren korak proti vrhu. Nekje na sredi »strehe« je veter razpihal oblake in pokazalo se je sonce, ki je že tako lepi turi navrglo dodano vrednost. Po dobri uri in pol sem malical na najvišjem vrhu Kamniško-Savinjskih Alp.

Ob prihodu Šarota na vrh sem opazil, da so okoliški vršaci že pričeli pozirati, tako, da je tokratna foto-seansa potekala brez problemov, ter se dokaj hitro zaključila.

Pot nazaj proti sedlu je bila tokrat nekaj posebnega. Ravno prav trd sneg, na ravno prav strmem pobočju nama je omogočil več kot 300 višinskih metrov smučanja po gojzarjih. Fantastično ...

Določene prehitre odseke spusta sva nadzorovala z svojevrstnim planinsko-smučarskim bremzanjem, z ritjo (vsi vemo, da hitrost ubija ;)). Na sedlu sva se odžejala in ponovno je sledilo nepozabno smučanje v gojzarjih, vse do višine cca 1400 m.

Nazaj pri avtu sva bila ob 13.00, se preoblekla in odpravila v dolino.

Izlet sva zaključila z obiskom Spominskega parka nad Kamniško Bistrico pri spominski plošči najinega prezgodaj preminulega prijatelja Čevla.

Spisal Robert


Ni komentarjev:

Objava komentarja