Kaptan 1943 m,
Brana 2253,
Kamniška koča na Kamniškem sedlu 1864 m
udeleženci: Tomaž, Jana, Nevenka, Alja, Marjan, Maks, Srečo, Janez
trajanje: 8 h 5 min
višinska razlika: 1250 m
dolžina: 11,3 km
Muhasto vreme nam še kar naprej nagaja in vpliva na uresničevanje letnega programa gorniške skupine PD Rašica. Za nadomestno turo je bila tokrat izbrana Brana po vzhodnem Kaptanskem grebenu.
Vremenska napoved je za zgodnje popoldanske ure napovedovala nevihte, zato se nas je osem gornikov že ob štirih zjutraj odpravilo iz Šentvida mimo Doma v Kamniški Bistrici na Jermanco.
Po skoraj ravninski poti smo krenili na stezo, ki pelje od Kamniške Bistrice do Studenca pod planino Pastirci. Potem smo se usmerili levo na melišče, kjer ni bilo nobenih oznak ali drugih sledi.
Del ekipe je odšel preveč desno in je moral prečiti manjši otoček z vedno neugodnimi borovci. Še malo višje smo si nadeli čelade in plezalne pasove in kmalu smo prišli do prvega kar zahtevnega skoka.
Po gladki kamniti gmoti brez oprimkov smo iskali najboljši prehod. To se je še ponavljalo. Nadaljevali smo po Bosovi grapi, ki v zgornjem delu zavije desno, mi pa smo šli levo v žleb.
Bilo je potrebno več skokov, da smo prišli do ozkega majhnega sedelca, kjer smo si lahko privoščili požirek za osvežitev. Nato nas je čakalo borovo ruševje, usmerili smo se levo od grebena in prišli na čistino in pod stolp.
Pazljivo smo ga ogledovali in iskali najboljši prehod. Izbrali smo levo stran, kar se je izkazalo za pravilno odločitev. Do vrha Kaptana, 1948 m, je bilo še kar nekaj takih stolpov.
Morali smo biti izredno pazljivi zaradi prepadnih sten in v tem delu zelo krušljivega skalovja. Sam vrh je prijeten, travnat, z lepim razgledom. A počivati še nismo smeli.
Spustili smo se strmo v sedlo Za Butaro, kjer se zaključi tudi Bosova grapa. Od tod je še več skalnatih grebenov brez oznak in veliko krušljivega kamenja. Tako smo prišli do vršne travnate planote Blek.
Pot je sprva še zelo strma, kasneje bolj položna. Na vrh Brane, 2253 m, smo prišli v štirih urah in pol. Počivali smo malo dalj časa, čeprav so sosednje vrhove že pokrivale megle, kar je pomenilo, da se vremenoslovci niso zmotili.
Sestopili smo po označeni poti proti koči na Kamniškem Sedlu, ki pa je tudi zahtevna, treba je ves čas spremljati markacije. Majhna nepazljivost, pa se znajdeš na brezpotju in treba se je vrniti tja, kjer je bila zadnja oznaka.
Na tej poti je bilo veliko obiskovalcev, medtem ko smo se po vzhodnem Kaptanovem grebenu na Brano vzpenjali čisto sami. Pri koči na Kamniškem sedlu je bilo toliko ljudi, da je bilo težko dobiti prostor ob mizi.
Za spust smo potrebovali uro in pol, za vso turo pa 8 ur in 5 minut. Analizo smo naredili Pri Jurju v Kamniški Bistrici. Bili smo soglasni, da je bila tura lepa, tehnično in orientacijsko zahtevna, s potrebno dobro telesno pripravo.
Spisal: Janez
Pot je sprva še zelo strma, kasneje bolj položna. Na vrh Brane, 2253 m, smo prišli v štirih urah in pol. Počivali smo malo dalj časa, čeprav so sosednje vrhove že pokrivale megle, kar je pomenilo, da se vremenoslovci niso zmotili.
Ni komentarjev:
Objavite komentar