Skutnik / Monte Guarda, 1720 m,
Vrh Planje / Monte Plagne, 1663 m,
Na Baneri / Monte Banera, 1614 m,
Vrtaca / Monte Urazza, 1521 m,
Monte Stregone, 1470 m,
Monte Nische, 1454 m,
udeleženci: Marjan, Jana, Sašo, Barbara, Jernej, Stojan, Polde, Slavko, Maks, Janez, Nevenka, Antonija, Tomaž
trajanje: cca. 7:00 h
višinska razlika: cca. 1600 m
dolžina: 18 km
Predbožično vzdušje in presenetljivo lepo decembrsko vreme sta nas tokrat zvabila v Rezijo, odmaknjeno alpsko dolino v severovzhodnem delu Furlanije - Julijske krajine.
Očarljiva in skrivnostna dolina leži tik za državno mejo pod gorsko pregrado kaninskega pogorja, ki jo fizično ločuje od matičnega slovenskega naroda, zato se je v dolini oblikovala svojstvena kultura in jezik.
Kdo ne pozna zbirke pravljic »Zverinice iz Rezije«? Prečenje več kot 8 km dolgega grebena med Skutnikom in Monte Nische, ki delno poteka po slikoviti Visoki rezijanski poti (Ta Visoka Rosojanska pot / Alta via Resiana), skupaj z obetom ogleda jaslic in spusta božične zvezde s hriba v kraju Solbica (Stolvizzia), je bilo povod, da se nas je ob petih zjutraj na običajnem zbirnem mestu zbralo kar 13 iskrivih in radovednih gornikov.
Iz Ljubljane smo se s tremi avtomobili odpeljali proti Jesenicam, seveda z obveznim postankom na jutranji kavi na OMV Radovljica, čez mejni prehod Rateče do Trbiža, preko prelaza Predel do Bovca in v Žagi zavili proti kraju Učja (Uccea), izhodišču naše ture.
Dva avtomobila smo po zelo ozki, nepregledni, ovinkasti ampak dobro vzdrževani asfaltirani cesti zapeljali na sedlo Karnica (Sella Carnizza, 1086 m), ki Rezijo povezuje z bovško (buško) kotlino.
V kraju Učja smo prečili mostiček in zavili levo navzgor ter za zadnjimi stanovanjskimi hišami poiskali začetek poti št. 733. Pot sprva poteka v gozdu, se v ključih vzpenja mimo zapuščenih stavb ter po približno uri in pol hoje doseže planino Kal (Casera Caal, 1208 m).
Od tu so že vidna južna travnata pobočja dolgega grebena. Pot št. 733 nato preči strma pobočja proti desni in nas vodi do grebena. Pri kažipotu na grebenu smo nadaljevali po poti št. 731 desno (levo sedlo Karnica) proti vzhodu po valovitem grebenu do Vrha Planje.
Z Vrha Planje smo po približno pol ure lagodne hoje po razmeroma širokem grebenu prispeli še na vrh Skutnika.
Na vrhu so mejni kamen, križ z mozaikom Kanina ter miniaturni Aljažev stolp, v katerem se skrivata vpisna knjiga in žig.
Skutnik je zadnja travnata vzpetina valovitega grebena, ki poteka od prelaza Karnica na zahodu do zatrepa doline Rezije pod stenami kaninskega pogorja (Velika Baba, Vrh Laške planje, Kanin).
Na vrhu Skutnika smo si po treh urah hoje od izhodišča v Učji, v skoraj poletnih temperaturah in 'kičastem' razgledu daleč naokoli, privoščili malico ter čas za fotografiranje bližnjih in daljnih vrhov in dolin.
Pred nami pa je bila še dolga pot prečenja več kot osem kilometrov dolgega, a nezahtevnega in izredno razglednega grebena od Skutnika do cestnega prelaza Karnica.
Po dobrih treh in pol urah hoje po poti št. 731 ter občudovanja karnijskih in dolomitskih vrhov, smo z vrha Monte Nische krenili proti sedlu Karnica, kjer sta nas čakala dva zjutraj parkirana avtomobila.
Potrebno se je bilo vrniti še po avto, parkiran v kraju Učja in že smo se odpeljali v kraj Solbica na ogled spusta zvezde in jaslic.
Organizatorji so se potrudili in poskrbeli za dovolj parkirnih mest, žal pa so bile jaslice na ogled šele po spustu zvezde in si jih zaradi časovne stiske nismo ogledali.
Privoščili pa smo si odlično kuhano vino in ob soju ognjev opazovali spust božične zvezde s hriba nad vasjo do cerkve.
Vsega lepega je enkrat konec in potrebno se je bilo vrniti v Buško, kot domačini Rezijani pravijo Sloveniji.
Rezijo smo zapustili v kraju Na Bili (Resiutta) in se mimo Tablje in Trbiža zapeljali čez mejni prehod v Ratečah do »Štoparja«, kjer nas je večina udeležencev opravila analizo izredno lepe in slikovite ture.
Spisal Sašo
Iz Ljubljane smo se s tremi avtomobili odpeljali proti Jesenicam, seveda z obveznim postankom na jutranji kavi na OMV Radovljica, čez mejni prehod Rateče do Trbiža, preko prelaza Predel do Bovca in v Žagi zavili proti kraju Učja (Uccea), izhodišču naše ture.
V kraju Učja smo prečili mostiček in zavili levo navzgor ter za zadnjimi stanovanjskimi hišami poiskali začetek poti št. 733. Pot sprva poteka v gozdu, se v ključih vzpenja mimo zapuščenih stavb ter po približno uri in pol hoje doseže planino Kal (Casera Caal, 1208 m).
Z Vrha Planje smo po približno pol ure lagodne hoje po razmeroma širokem grebenu prispeli še na vrh Skutnika.
Pred nami pa je bila še dolga pot prečenja več kot osem kilometrov dolgega, a nezahtevnega in izredno razglednega grebena od Skutnika do cestnega prelaza Karnica.
Vsega lepega je enkrat konec in potrebno se je bilo vrniti v Buško, kot domačini Rezijani pravijo Sloveniji.
Rezijo smo zapustili v kraju Na Bili (Resiutta) in se mimo Tablje in Trbiža zapeljali čez mejni prehod v Ratečah do »Štoparja«, kjer nas je večina udeležencev opravila analizo izredno lepe in slikovite ture.
Ni komentarjev:
Objavite komentar