Graslitzen, 8. 6. 2019

Graslitzen 2.044 m

PD Rašica
udeleženci: Sabina, Janez, Maja, Vesna, Vasja, Andreja, Rok, Cilka, Robi, Estera, Antonija, Klavdija, Tomaž, Ivan, Vanja
trajanje: 7 h 20 min
višinska razlika: cca 1450 min
dolžina: 11,7 km

Odšli smo v Ziljske Alpe. Cilj je bil Graslitzen, najvzhodnejši dvatisočak v grebenu od Šmohorja (Hermagor) proti Dobraču. Po jutranji v Kranjski Gori smo se čez Korensko sedlo zapeljli v Avstrijo in po dolini reke Zilje do vasi Borlje (Förolach).

Nad vasjo smo poiskali parkirišče in se pripravili za pohod. Pozdravit so nas prišli domači konji, ki se prosto pasejo na bližnjem travniku. Planirali smo krožno turo, po zahodni varianti gor, po vzhodni dol.

Kar strmo gre pot skozi gozd. Približno dve uri smo rabili do lovske koče na višini 1.454 m. Tu gozd počasi postane redkejši, razgledi pa čedalje lepši.

Nasproti nas Ojstrnik, Strahand, Lepi Vršič in Kok v grebenu Karnijskih Alp.






Za njimi Zahodne Julijske Alpe z Višem in Montažem. Spodaj pa Ziljska dolina in Preseško jezero (Pressegger See), 9. največje jezero na avstrijskem Koroškem.

Po dobri uri od lovske koče smo prišli na sedlo na glavnem grebenu Ziljskih Alp. Malo smo si oddahnili nato pa krenili na vrh Graslitzna. Vreme in razgledi, da bi vriskal.

Z vrha smo nadaljevali po čudoitem grebenu proti vzhodu. Po kilometru in pol smo prišli na vzhodni vrh Graslitzna. Sestopili smo čez nekaj planin, do razcepa poti na planini Geißrücken.

Tu smo se usmerili proti Borljam in po strmi poti hitro prišli nazaj do izhodišča.

Žal smo imeli že drugo turo zapored poškodovan avto. Tokrat so konji na izhodišču nekoliko poškodovali enega od parkiranih avtomobilov. Seveda storilcev ni bilo nikjer, nekam so se poskrili.

Zapeljali smo se k Martinu v Kranjsko Goro na analizo ture. Če izvzamemo smolo na parkirišču, smo preživeli čudovit dan. Neverjetno je, da je tako atraktiven vrh, tako blizu Slovenije, tako malo poznan in obiskan.

Spisal Tomaž

Fotografije

  

Relive