Stuhleck, 7.12.2019

Stuhleck 1782 m,
Grazer Stuhleck 1635 m,
Geiereck 1.645 m,
Pretul 1.656 m,
Amundsenhöhe 1.666 m,
Rossegerhaus 1.586 m

udeleženci: Janez, Marjan, Bogdan, Tomaž, Matjaž
trajanje: 7 h
višinska razlika: cca 1.100 m
dolžina: 22,5 km

Tokrat amo se odpravili raziskovati Predalpe vzhodno od Mure (Randgebirge östlich der Mur). Cilj je bil najvišji vrh skupine Stuhlech 1782 m.

Kar daleč je vse skupaj in tako smo se že ob pol petih zjutraj odpravili na pot. Po jutranji kavi na Šentilju smo se zapeljali v Avstrijo, vse do vasi Rettenegg.

V vasi se začne zanimiva pot planetov (Planetenweg). Pot se začne pri paviljonu, kjer je kot prva postavljena Zemlja. Tu je začetek, konec pa na približno 6,5 km oddaljenem Stuchlecku.

Naš planetarni sistem je postavljen v merilu 1 : milijarda, položaj planetov pa glede na dan 5.5.2000, ko so bili vsi planeti približno v vrsti, kar je precej redek pojav.

V merilu 1 : milijarda so tudi sami planeti v razstavnih kuglah. Od Zemlje smo krenili po poti in dvakrat hitreje od svetlobe prišli do Sonca. Švignili smo mimo Merkurja, Venere, Marsa in asteroidnega pasu, ki so še vsi v vasi.

Jupiter smo obleteli v zaselku nad Retteneggom. Potem se razdalje povečajo, do Saturna smo rabili slabe pol ure, dodatne dobre pol pa do Urana. Počasi smo prišli iz gozda in kmalu zagledali drugo zanimivost tega izleta, vetrne elektrarne.

Na greben Pretul - Stuhleck smo prišli na sedlu Schwarzriegel. Tu se nahaja Neptun, do katerega smo rabili 2 uri 10 minut od Sonca. Svetloba potuje bolj direktno, pa vseeno potrebuje 3 ure in 15 minut, sonda Voyager 2 pa je do Neptuna potovala celih 12 let.

Po grebenu smo se v vetrovnem vremenu vzpeli na vrh Stuhlecka. Tu je tudi vrh smučišča, koča Alois Günther Haus ter zadnji na poti planetov, Pluton.



Pluton je leta 2006 izgubil status planeta in je sedaj pritlikavi planet (dwarf planet angleško, Zwergplanet nemško).







Razlog degradacije je Plutonova majhnost in dejstvo, da je bilo za krožnico Neptuna do zdaj najdenih že kar nekaj objektov podobne velikosti.





Mi smo s planeti zaključili za ta dan in se umaknili z vetra v kočo. Kuhanček in vroča juha sta nas pogrela, zgovorni štajerec za sosednjo mizo pa razvedril.

Ko je slišal našo slovenščino nas je hitro ogovoril in prisedel k nam."Kaj z Ljubljane ste prišli? Kaj si ti ja nor!". Kar dolgo smo kramljali,  nato pa smo se poslovili. On se je vrnil proti svojemu izhodišču, mi smo nadaljevali z našo turo.

Mimo sedla Schwarzriegel smo nadaljevali po grebenu na vrhove Grazer Stuchleck, Geiereck in Pretul. Vsi trije vrhovi so v vetrovnem parku Pretul.

V tem parku so leta 2016 postavili 14 vetrnih elektrarn z močjo 3 MW vsakam, ki skupaj proizvajajo za 22.000 gospodinjstev elektrike.

Skupaj a sosednjim 10 let starejšim vetrovnim parkom Moschkogel je tukaj kar 19 veternic, s skupno močjo 52 MW in s hrupom, ki se ga sliši več kot kilometer daleč. Čisto nedolžne tudi niso, saj je v razmerah ko požledi, v njihovi bližini smrtno nevarno, na kar opozarjajo signalne table.

Mi smo z glavnega grebena skočili še na Amundsenhöhe, najbolj razgleden vrh v celem grebenu. Nato smo sestopili do zaprte koče Rossegerhaus.

Pred kočo smo v zavetrju pomalicali, nato pa sestopili v Rettenegg. V vasi je sledila še tretja zanimivost ture, ogled božičnih jaslic v obnovljenem vaškem skendnju oziroma kašči.

Kakšnih 30 jaslic je razstavljenih, z dodelanimi detajli. Vsake jaslice imajo ime avtorja in avtorji verjetno izvirajo iz širše okolice Rettenegga.

Še v zgornje nadstropje kašče smo skočili, kjer je bil božični sejem. S tem smo zaključili zelo zanimiv izlet in čakalo nas je le še, kaj si ti ja nor, 3 ure in pol vožnje v Ljubljano.

Spisal Tomaž





Relive 



Ni komentarjev:

Objava komentarja