Smokuški vrh (Vrh Peči), 22.1.2005

Smokuški vrh (1122 m)

Udeleženci: Čevl, Šaro, Lussy, Alči, Sojar
Trajanje: 3h 15
Višinska razlika: cca 590m

Poleg prekaljenih planincev Šarota, Čevla, Alčija in pasje dame Lussy, sem se prvič voluharski planinski turi pridružil tudi planinski začetnik Sojar. Po uvodnem ritualu (zbor, kavica, psihofizična priprava…) smo odrinili proti izhodišču vzpona v vasi Rodine pri Begunjah. V tej vasi se je rodil pisatelj Janez Jalen avtor Bobrov in Ovčarja Marka. Cilj našega vzpona je bil dobrih 800 metrov višje na Smokuškem vrhu, ki je eden najzahodnejših vrhov Kamniško-Savinjskih Alp.

Nekaj minut čez 9. uro smo se podali po eni izmed mnogih označenih in neoznačenih v prelepem sončnem vremenu proti vrhu. Pot je nezahtevna in poteka po južnem pobočju, večinoma v gozdu. V dobre po ure smo prispeli do Sankaškega doma, kjer je lep razgled proti Julijskim Alpam in Bledu ( glej fotografije).

Po krajšem odmoru so nadaljevali pot mimo hiške Janka in Metke, seveda ob poti ni manjkala postojanka »zelene bratovščine«, ki je bila žal zaprta. V dobri uri in pol smo osvojili vrh, sledilo je presenečenje in navdušenje nad prekrasnem razgledu.

Sledil je še spust mimo Sankaškega doma ( Lussy je takoj pritegnila pozornost pasjega snubca) po drugi poti do cerkvice Sv. Petra. Za zračno sekcijo Voluharjev naj omenim, da je ob cerkvici vzletišče za zmajarje in jadralne padalce. Tudi korak v prazno z dezorientacijo in cross-country-jem po hosti med podrtimi drevesi ni manjkal.

Ko smo končno našli označeno pot je Alči »pobral zajčka« in pri tem polomil pohodne palice »švicarske kvalitete«. To pa je bila tudi edina nezgoda na današnji turci. Še skok do doline, pivo »Pri Joževcu« in pot domov.

Še sklepna misel:
Pametno preživeto sobotno dopoldan!

Spisal Sojar

Fotografije