Jerebikovec 1593 m
udeleženi: Šaro, Lussy, Čevl, Dule, Robert
trajanje: 3h
višinska razlika: cca 850 m
“A se bote u nedelo kej po hribih klatl? ” To je bilo moje prvo vprašanje po povratku s smučanja. Ker je bil dgovor na drugi strani telefonske slušalke pritrdilen sem kajhitro pripravil vse potrebno za sopihanje po Julijcih.
Jasno, sončno jutro je obetalo krasno dopoldansko turo na Jerebikovec, goro nad Mojstrano. Malo čez deveto uro je naš šofer Čevl parkiral svoj bolid nad Mojstrano, kjer smo se odeli v planinsko opravo in pričeli z nožnim delom.
Pot se prične že na začetku precej strmo vzpenjati navkreber, tako da sem kajkmalu prišel pogledovati navkreber. “Pa kdaj bo že konc te strmine?” No pa je ni bilo! Tudi tla (sprva tu ter tam pomrznjeno listje) so postala čedalje bolj ledena, tako da smo morali uporabiti dereze.
Žal Dule ni bil dovolj dobro pripravljen na zimske razmere (ni imel derz) in ni mu preostalo drugega kot, da se vrne v dolino. Ostali udeleženci izleta pa smo nadaljevali s sopihanjem navkreber in po slabih dveh urah prišli na cilj.
Na vrhu nas je pričakaj prelep pogled na Triglav, Debelo peč, Veliki Draški vrh, ter na dolini Vrat in Krme. Po okrepčilu, obveznem fotografiranju ter modrovanju “kolk smo to dons fajn ubodl“ smo se odpravili v dolino.
V dolino smo prišli presenetljivo hitro (v petintridesetih minutah), ter brez večjih težav (razen Čevlove “zlatne piruete Jerebikovca”).
Pri avtu nas je že čakal Dule, še obvezen čaj v Mojstrani pa hajd domov.
Spisal Robi.
V dolino smo prišli presenetljivo hitro (v petintridesetih minutah), ter brez večjih težav (razen Čevlove “zlatne piruete Jerebikovca”).
Ni komentarjev:
Objavite komentar