udeleženci: Renata, Robi, Tomaž
trajanje: 2h 50min
višinska razlika: cca 440 m
Kulturni praznik je prinesel prosti ponedeljek in mahnili smo jo v hribe. Zaradi lavinskih razmer in študijskih obveznosti pa smo izbrali lažjo in krajšo turo, Planino nad Vrhniko.
Zaradi družinskih obveznosti nekaterih sicer stalnih članov smo bili tokrat le trije. Z Robijem sva na Vrhniki pobrala Renato, obvezno kavo pa smo si privoščili v lokalčku pri hotelu Mantova.
Po kavi smo jo mahnili do izhodišča in jo po krajšem čakanju, menda enih te istih, mahnili navkreber. Pot je bila precej ledena, kar je v strmem delu povzročalo malo nevšečnosti in obetalo pester sestop.
V 50 minutah smo že bili pri koči in kar malo nenavadno se nam je zdelo da je vzpona že konec. Takoj smo se podali še na novi stolp, ki je po Renatinem suverenem mnenju visok kar 50 metrov, oziroma "vem da je ena okrogla številka".
Tablica na stolpu je razkrila, da je stolp visok 21,53 m, Renatina zmota pa je morda posledica pregovornega moškega laganja glede dolžin.
Pri vzponu na stolp smo srečali Marjano, mojo sošolko z vodniškega tečaja v Bavšici, ki je bila na ogledni turi za PD Medvode. Po krajšem klepetu sredi stolpa, se pravi nekje na 25 metrih, smo se podali na vrh, kjer pa je neprijazno pihalo in smo opravili le obvezno gasilsko fotografiranje ter jo ucvrli s stolpa v kočo.
V koči se nam je pri čaju za kratek čas pridružila Marjana, ki pa je kmalu odbrzela naprej raziskovat poti okoli Planine, mi pa smo nadaljevali z razdiranjem šal.
Planincem, ki so pozabili zapreti vrata je Robi zasikano godrnjal "A lohk vrata, sam!". Skovali smo tudi nov plan za turo na Učko, po katerem spanje v Ičićih odpade, s tem pa tudi nekaj logističnih problemov.
Prešernih nasmehov (kot se za Prešernov dan spodobi) smo sestopili in se zabavali ob lovljenju ravnotežja na ledeni poti.
Lepo preživeto praznično dopoldne.
Spisal Tomaž
Ni komentarjev:
Objavite komentar