Monte Verzegnis, Goriška Brda, 30.11.-1.12.2013

Monte Verzegnis 1914 m

udeleženci: Boštjan, Janez, Jani, Marjan G. Marjan Š. Maks, Miha, Nevenka, Primož, Sašo, Slavko, Tomaž, Robert
trajanje: 5 h 45 min
višinska razlika: cca 1080 m


Ta vikend se je gorniška skupina PD Rašica odpravila v Karnijsko predgorje, na 1914 m visoki Monte Verzegnis in kot se za zadnji izlet v letošnjem letu spodobi smo ob vračanju dan začinili z obiskom vinarja Borisa v Goriških Brdih.

Ob 6.00 h smo izpred društva krenili mimo Kranjske gore, skozi Trbiž na avtocesto proti Tolmezzu. Tokratno izhodišče je bilo dobrih 900 m visoki prelaz Chianzutan.



Malce pred deveto uro smo se po poti številka 806 v ključih počasi po približno 15 do 20 cm globokem snegu skozi gozd vzpenjali navkreber.






Po dobri uri in pol smo iz gozda prišli na plano, na veter, ki je pred nas nemalokrat natrosil precej snega, pa tudi naklon poti se je občasno precej povečal. Nataknili smo si dereze in se dodatno „zadekali“.

Šli smo mimo planine, zavili desno v breg proti sedlu, od tam pa na greben in po njem preko predvrha naprej. Nemalokrat smo bili do pasu pogreznjeni v sneg, veter pa nam je pošteno „kuštral lase“.


Naš današnji vrh smo dosegli ob 12.20 h, vendar smo se zaradi precej močnega vetra po hitrem postopku spustili nižje na planino kjer smo v zavetrju še nedograjenega gospodarskega poslopja pomalicali.

Do parkiranih vozil na prelazu Chianzutan smo se vrnili ob 14.35 h, se preoblekli in odpeljali v Goriška Brda k Borisu na gobčni zbor gorniške skupine.

Pri Borisu smo bili prvo deležni odlične mineštre, domačega pršuta, domače salame, sira, kasneje pa še odličnega vina in „vodiškogoriških“ :) prest. Vino smo spoznavali za mizo v veliki dvorani, dodobra pa smo ga spoznali v sosednjem poslopju, v vinski kleti.


Večji del skupine se je malo čez enajsto odpravil domov, štirje najvztrajnejši pa smo imeli še kakšno uro dopolnilnega pouka. Večinoma smo obnavljali že osvojeno snov. :)

Nalite znanja nas je prijazna gostiteljica Zdenka odpeljala v bližnje Gonjače do gostišča „Pri Mariotu“, naš tokratni domek.

Zbudili smo se v lepo, sončno a precej vetrovno jutro. Z bližnjega stolpa smo si pred zajtrkom ogledali prekrasno okolico, si ob 8.00 h z odličnim in obilnim zajtrkom napolnili želodce in se v sončnem jutru sprehodili do bližnjega Vedrijana k Borisu po avtomobil in vino za domov.

Zaradi snega precej "popoprana" tura in odlični zaključek koledarskega leta z gorniško "bando" bosta ta vikend "popradalčkala" med tiste, lepše, preživete med pravimi prijatelji.

P.S.
Vino pa 1A, v nedeljo niti sledu o glavobolu. :))

Spisal Robert






Ni komentarjev:

Objavite komentar