udeleženci: Janez, Slavko, Nevenka, Mateja, Tomaž, Robert
trajanje: 7 h
višinska razlika: cca 1450 m


Po postanku pri Čevlovi skali smo pot nadaljevali proti našemu cilju. Sonce je le počasi sušilo mokro travo in močilo naša čela, medtem ko smo se vzpenjali po Planjavskih zelenicah. V daljavi malce nad nami nam je gams demonstriral gibanje lokalnih frajerjev tod okoli.
Za približno sto višinskih metrov strmine je porabil toliko kot porabi treniran tekač za sto dolžinskih metrov. Jap, definitivno je naredil močan utis na nas in poredalčkal človeško vrsto med precej štoraste, takorekoč neuporabne za tovrstno raboto.
Kakorkoli že, po treh urah in pol smo prišli na Planjavo. Sončno vreme brez vetra nas je na vrhu zadržalo dalj časa. Siti in odžejani smo tehtali med sestopom čez Srebrno sedlo ali pa sestopom na Kamniško sedlo. Glede na to, da smo čez Srebrno sedlo hodili že vsi večkrat, na Kamniškem sedlu pa že dolgo ni bil nihče (razen pozimi, ko je koča zaprta) smo se odločili za sledjega.
Ob 11.20 h smo že sedeli pred kočo na Kamniškem sedlu. Popili smo pijačo, prečili pobočje do melišča pod ostenjem Planjave in se ekspresno spustili na Pastirce. Velja omeniti, da smo na melišču poleg sestopa doživeli tudi ekspresno hitro svinjanje hlač do kolen. Sledil je še sestop do avtomobilov parkiranih na Jermanci in analiza ture Pri Juriju.
Spisal Robi
Ni komentarjev:
Objavite komentar