Ciprnik 1746 m,
Visoka peč 1749 m,
Vitranc 1636 m,
Mojčin dom 1555 m,
Planinsko društvo Rašica
udeleženci: Ruža, Dorotea, Miri, Matic, Erika, Leonida, Mili, Sašo, Silva, Nataša, Vida J., Gaja, Alenka, Jože, Vida P., Dunja, Ivan P., Mihela, Kinč, Irena, Dušan, Tomaž, Stane, Bojan, Robert, Ivan V., Paz
trajanje: 8 h 30 min
višinska razlika: cca 1100 m
V soboto, 25. oktobra, smo se pohodniki ob sedmi uri zjutraj zbrali pred prostori društva PD Rašica. Na pot do Planice smo se odpravili z osebnim avtom in avtobusom. Z avtom smo v Kranju spotoma pobrali še Ivana, v prtljažnem prostoru pa je kraljeval Tomažev pes Paz.
Od Doma Planica smo se ob 8:40 usmerili na lovsko pot, ki se naprej strmeje vzpenja skozi gozd in kmalu pripelje do manjše lesene koče, od koder je lep pogled na skakalnice v Planici, zato jo v času smučarskih skokov uporabljajo snemalci.
Od koče smo pot nadaljevali po manjšem grebenu, kasneje pa v ključih po strmih gozdnatih pobočjih, ki so predvsem v mokrem vremenu nevarna za zdrs. Malo pred razpotjem poti med Ciprnikom, Vitrancem in Planico smo naleteli na ostanke snega, ki je zapadel pred nekaj dnevi. Skupaj s postanki smo do razpotja potrebovali dve uri in dvajset minut.
Od razpotja poti smo nadaljevali v smeri Ciprnika. Pot se naprej strmo vzpenja in kmalu pripelje na razgleden greben, s katerega smo lahko opazovali pobočje in vrh Ciprnika, okoliške vrhove pa je žal zagrnila megla. Gozd kmalu preide v ruševje pot pa na strma, na nekaterih mestih izpostavljena pobočja.
Nevarnost je povečala še nekaj centimetrov debela snežna odeja, saj je bila pot zelo drseča in smo si za napredovanje morali pomagati z vejami ruševja. Vrh Ciprnika smo dosegli v slabe pol ure, omembe vrednih razgledov pa žal nismo bili deležni.
S Ciprnika se nas je večina odpravila še na Visoko peč, del pohodnikov pa se je vračajoč odpravil na Vitranc. Pot je bila zaradi snega zahtevna, predvsem spust s Ciprnika do prvega sedla in spust s 100 m nižjega medvrha do drugega sedla pred vzponom na Visoko peč.
Za pot od Ciprnika do Visoke peči smo potrebovali približno štirideset minut, za povratek na Ciprnik pa nekaj minut manj. Tudi z Visoke peči nam zaradi megle razgledi žal niso bili dani.
S Ciprnika smo se odpravili proti Vitrancu, kjer so nas na vrhu že lovili sončni žarki, pri Mojčinem domu pa nas je poleg oskrbnika Primoža pozdravilo še sonce. Končno se je nebo zjasnilo.
V toplem jesenskem vremenu smo se greli na soncu, opazovali vršace, okoli katerih so se podile meglice ter uživali v odlični hrani in pijači. Sestopili smo po strmi grebenski poti mimo doma na Vitrancu, ki žalostno propada, proti Jasni.
Po poti smo prečili še Veliki in Mali Vratnik, potem pa je strmina počasi popustila in pot v dolgih ključih je postala lažja. Ob poti je bilo nekaj razglednih točk, s katerih se je videla dolina Pišnice in okoliški vrhovi z Jalovcem na čelu.
Za sestop do jezera Jasna pri Kranjski gori, kjer nas je že čakal avtobus, smo potrebovali uro in četrt, za pot do Ljubljane pa še debelo uro vožnje.
Spisal Sašo
Ni komentarjev:
Objavite komentar