Geierhaupt, Hochreichart, 1.10.2016

Höllkogel 2323 m,
Geierhaupt 2417 m,
Grieskogel 2328 m,
neimenovan vrh 2164 m,
greben Hirschkarigrat z neimenovanima vrhovoma 2329 m in 2282 m,
Hochreichart 2416 m

Udeleženci: Tomaž, Jana, Marjan, Maks, Slavko, Janez
trajanje 9 h 45 min
višinska razlika: cca 1700 m
dolžina: 17,5 km


Planirana oktobrska tura je bila Monte Cozzarel v Karnijskih Alpah.  Zaradi slabe vremenske napovedi  pa smo odšli višje proti severu, kjer naj bi vreme vzdržalo vsaj do popoldanskih ur.






Napotili smo se v avstrijske Nizke Ture v Seckauer Tauren s ciljem: vzpon na 2417 m visoki Geierhaupt in grebensko prečenje na Hochreichart 2416 m.

Odpeljali smo se že ob štirih zjutraj preko Ljubelja in Celovca naprej po avtocesti proti Gradcu do odcepa za Zeltweg in se po hitri cesti št. 78 zapeljali severno do hitre ceste S36 po dolini Mure.

Le po nekaj kilometrih smo jo zapustili pri odcepu Knittelfeld – zahod in sprva sledili smerokazu Seckau, naprej pa za Ingering II do jezera Ingeringsee, kjer smo na višini 1221 m parkirali.  Na vožnji smo bili tri ure.

Krožno pot smo nekaj po sedmi uri začeli na široki skoraj ravni cesti mimo jezera in še 40 minut naprej z nekaj ovinki. Nato smo se odcepili in nadaljevali po grebenu zelo strmo navzgor, sprva še po gozdu, potem pa po travnatem terenu.

Začel je pihati veter, ki nas je spremljal ves dan do povratka v gozdno območje. V poldrugi uri smo prišli do majhne, verjetno lovske, koče s številko 62, brez krajevne oznake.

Ustavili smo se za krajše okrepčilo, nato pa se odpravili po strmem hrbtišču do predvrha Höllkogel, 2323 m. Odprl se nam je pogled na celotno panoramo naše poti.

Pred nami Geierhaupt, celotni greben prečenje in oddaljeni Hochreichart, pod nami pa široka ledeniška morena, ki je že davno brez ledu.

Po krajšem malo manj strmem prečenju smo šli zopet močno navkreber po nametanem granitnem kamenju ali travnatih predelih in v treh urah in 40 minutah smo prišli na vrh Geierhaupt 2417 m. Naša pot ni markirana, tudi v karti ni vrisana, na stezi pa se vidi, da gredo po njej le redki.

Na vrh pripelje markirana pot št. 968 in 971 iz dveh severnih dolin. Z vrha smo opazovali, kam pelje nadaljevanje naše poti, vendar nismo dobili prave predstave, ker vrhovi drug drugega zakrivajo, le zadnji, Hochreichart se je zdel še bolj oddaljen, kot je bilo videti s predvrha.

V tem času je  dan že precej krajši, zato smo morali kar hitro naprej. Po markirani stezi 971 smo se spustili do sedla ter se povzpeli do naslednjega vrha Grieskogl 2328 m. Zapustili smo markirano pot in prišli na ozek greben, po katerem smo hodili vse do zadnjega vrha.

To je prečenje z zahtevnimi prehodi, iskanjem možnih prehodov preko ali mimo rogljev, stolpov, vzponov i n spustov v ožje ali širše škrbine, ki si sledijo ena za drugo. Po južni strani je bilo suho, na severni pa so bile granitne skale in plošče vlažne ter porasle z lišaji in zato zelo spolzke.


Morali smo zelo, zelo paziti, pa nam je vseeno tu in tam zdrsnilo in potem smo bili še bolj pozorni.







Kadar se je teren malo poravnal, je pot vodila preko navaljenih skal, plošč ali debelega grušča. Le redko smo dobili kakšno ozko travnato liso, da smo si malo oddahnili.

Tudi vsak vrh je bil gmota nametanih skal. Teh vrhov je bilo kar veliko, neimenovani vrh 2164 m, greben Hirschkarigrat z dvema vrhovoma 2239 in 2282 m. Na vseh so podobni strmi vzponi in spusti z nemogočimi prehodi preko čisto majavih kamnitih balvanov in plošč.

Pred nami je bil še zadnji, Hochreichart, 2416 m visok širok vrh z nametanimi skalami, ki smo ga dosegli po treh urah in pol grebenskega prečenja. Med potjo so ga občasno zakrivali oblaki in zdelo se je celo, da je deževalo, ko pa smo prišli sem, se je nebo razjasnilo, tako da smo si za počitek lahko vzeli malo več časa.

Tudi sem gor prideta dve markirani poti, s severa št. 973 in z jugovzhoda 983. Po tej zadnji smo se tudi mi zelo strmo spuščali proti izhodišču. Najprej smo preko kamnitih skladov ob strmih stenah in neugodnih ploščah prišli do manjšega sedla, od tod pa strmem grebenu navzdol vse do gozda, kjer je nekaj več serpentin.

Nekajkrat smo prečili gozdno cesto, ko pa smo prišli do zadnjega ovinka, smo prišli tudi do našega izhodišča. Skupno smo hodili devet ur in 45 minut. Razen na začetku in na koncu je bila vsa pot grebenska in dolga 17.5 km.

Spisal: Janez








 

Ni komentarjev:

Objava komentarja