Žingarica / Singerberg, 22.10.2016

Žingarica / Singerberg 1589 m

PD Rašica
udeleženci: Janez, Maks, Simona, Mili, Albina, Vasja, Jože, Vida, Rok, Irena, Robi, Andreja P., Andreja S., Tomaž, Paz
trajanje: 4 h 30 min
višinska razlika: 740 m
dolžina: 9,4 km

» Kam pa greste jutri s Tomažem?«  » Vprašaj ga, če ima še kaj prostora? Tudi potopis pišem, če grem lahko še zraven!» Vprašaj, če je res  samo 650 m višinske razlike?«   »Ali gre Paz tudi zraven?« sem spraševala bolj informiranega udeleženca in dobila na vse pritrdilni odgovor.

Po dveh vremensko neustreznih terminih za turo vodniškega odseka, je bila tokratna sobota glede vremena pravljična.

Cilj je bil sicer prilagojen glede na novozapadli sneg v gorah in je bil nadomestna izbira.  Nekateri smo se prijavljali za turo zadnji večer pred odhodom in tudi tokrat  zelo uspešno. Tomaž se res potrudi glede prevoza, da se ture  lahko vsi  udeležijo. Prostor se je tako  našel tudi za Paza. 


Zbrani udeleženci  pred sedežem društva, smo se kombijem in osebnim avtomobilom odpeljali po gorenjski avtocesti proti današnjemu cilju: 1568 m visokemu  vrhu Singerberg ali Žingarice.




Malo od Kranja naprej megle ni bilo več;  občudovali smo bleščeče  zasnežene vrhove gora v jutranjem soncu in kosmičih meglic.

Po jutranji  kavi  v Tržiču, kjer sta se pridružila še dva udeleženca,  smo pot nadaljevali čez mejni prehod Ljubelj in približno po 10 km na avstrijski strani  parkirali v vasici Slovenji Plajberk/Windisch Bleiberg.

Bilo je  hladno, zato smo se kar hitro odpravili na pot proti vrhu. Tako nekako na desno je vrh, je rekel vodja odprave. In smo šli. V treh skupinah. Tri hitrejše pohodnike  je spremljal Paz, (verjetno po ukazu Tomaža), ostali pohodniki  smo jim bolj počasi sledili s Tomažem na čelu.

Po približno 10 minutah se Andreja spomni: »Kje je moja denarnica?« Tako je nastala še tretja skupina, no, par Andrej, ki sta šli nazaj na start ture, našli denarnico in se pridružili  ostalim nekje na pol poti proti vrhu.

Pot, ki je bila sprva kopna, je postajala zasnežena, mestoma na vrhu-grebenu  je bilo tudi 20 cm snega.  Prvi pohodniki so nam naredili gaz in mi  smo le lahko še občudovali jesensko pravljico v soncu, vetru, snegu, razgledu in razkrajojoči megli v Celovški kotlini in mestoma v bližnji in daljni okolici. 

Tik pod vrhom Singerberga ali Žingarice po naše, smo se  srečali z našimi najhitrejšimi pohodniki, ki so se  že vračali na manj vetroven greben, kjer so nas počakali.

Paz je ostal z nami na kratkem počitku in nabiranju moči s hrano in tekočino. Ponujali smo mu rozine, salamco, ga čohali, vendar se je držal svojih prehrambenih navad. Bravo.

Vsi skupaj smo se zadovoljno vračali po deloma krožni poti do  vasice Slovenji Plajberg, ki je bila izhodišče ture.






Veseli, zadovoljni, nadihani ostrega zraka in doživetju lepega jesenskega sončnega dne, smo se na poti domov ustavili na kosilu.

Ugotavljali smo, da bi šli lahko na pot malo kasneje, dlje se na vrhu sončili, šli še kam, skratka predlogov je bilo veliko.Vsekakor bodo v prihodnosti upoštevani, če se bo le dalo, bi rekel  Tomaž.

Spisala Albina


Ni komentarjev:

Objava komentarja