Grlovec / Ferlacher Horn, 24.2.2018

Grlovec / Ferlacher Horn 1840 m

udeleženci: Sabina, Kristina, Aleš, Mateja, Roman, Nevenka, Antonija, Klavdija, Tomaž
trajanje: 8 h 20 min
višinska razlika: cca 1150 m
dolžina: 12,3 km

Glede na vreme in snežne ramere smo izbrali sredogorje in sicer vedno hvaležne Karavanke. Za cilj smo izbrali Grlovec / Ferlacher Horn. Ob 6 h zjutraj smo krenili od Kavala in se ustavili v Tržiču na jutranji kavi.

Nadaljevali smo čez mejni prehod Ljubelj in parkirali malo pred gostilno Dajčpeter. Prvotni zamisli z izhodiščem v Borovljah smo se zaradi prevelike višinske razlike v te snežnih razmerah odpovedali.

Od Dajčpetra smo le pričakovali kakšno gaz proti vrhu. Tako smo krplje na izhodišču navezali na nahrbtnike in krenili.





Zgledalo je super, odcep s ceste in dvorišče ob domačiji skidana v nulo.

Od dvorišča naprej pa gaz. A le 50 metrov, do potočka, kjer ima domačija zgleda vodno zajetje.





Pot naprej pa deviško bela. In tako smo po slabih petih minuta hoje krplje sneli z nahrbtnikov in jih montirali na noge.

Kar lepo nam je šlo, a na čelu kolone so bile potrebne menjave, saj so tokrat kot zanalašč manjkali nekateri najmočnejši plugi.

Tako je bila vojaška obveznost gaženja uvedena za oba spola.

V res idilični zimski pravljici smo kar lepo napredovali. Malo so nas upočasnjevali snežni zameti čez katere se je bilo včasi kar težko prebiti.

A to je veljalo le za prvega, deveti je že šel po avtocesti, ki so mu jo naredili predhodniki. Kar nekaj domiselnih izrazov smo pogruntali za situacijo v kateri smo bili, a hudega nam dejansko ni bilo nič.




Na grebenu smo bili po dobri treh urah in snega je bilo vedno več. Greben se vleče in vleče, pa še zamet tu, zamet tam in po dobrih petih urah še vedno nismo bili na vrhu.

Rdeča pika na zemljevidu na telefonu se je le počasi premikala proti vrhu in trajalo je 5 ur in 55 minut da smo prišli do križa na vrhu.

Zaradi megle smo križ zagledali šele z razdalje 30 m. Kljub vetru smo si vzeli 20 minut za malico, fotošuting in meritev snežne odeje, 170 cm ga je bilo na vrhu.




Vračali smo se po isti poti, oziroma isti gazi in bili na izhodišču ekspresno, v dobri dveh urah. Kmalu smo bili spet v Tržiču, kjer smo ob pivu ugotavljali, da nam je uspela enkratna zimska tura.

Spisal Tomaž

Ni komentarjev:

Objavite komentar