Grmada 898 m
udeleženci: Tomaž, Paz, Jana, Marjan, Klavdija, Meta, Janez
trajanje: 6 h 20 mi
višinska razlika: cca 880 m
dolžina: 13,5 km
V soboto je bila v programu gorniška tura na Warscheneck v Avstriji, vendar je bila zaradi zelo slabega vremena preložena na naslednjim teden.
Za nedeljo je bila boljša napoved, možne naj bi bile le manjše padavine. Odločili smo se za obisk Polhograjskih Dolomitov.
Zjutraj je res še deževalo, tudi na poti je še rahlo rosilo in snežilo, kasneje pa padavin ni bilo, vidljivosti pa tudi ne. Preko Medvod smo se zapeljali v dolino Ločnice do izhodišča Knapovže.
Parkirali smo pred majhno hišico, ki nosi napis „Krajevna skupnost“. Bili smo zelo presenečeni, ker nas je tu pričakal Aleš, ki je nekoč pogosto hodil z nami.
Pospremil nas je po ozki asfaltirani cesti desno v breg, po Majčkovi strmini. Ko smo šli mimo njegove hiše, nam je njegov mali sinko pomahal v pozdrav. Aleš je šel z nami še do kmetije Omejc, kjer smo se poslovili.

Desno proti Govejku in levo proti Grmadi, mi pa smo šli naravnost - na Tošč. Še nekaj zložnih serpentin in strmejši zaključek, pa smo po eni uri in 30 minutah prispeli na 1021 m visoki vrh.
Ker ni bilo nobenega razgleda, smo se zadržali le za požirek pijače in se spustili po isti poti do razcepa, nato pa po markirani poti proti Grmadi.
Pot nas pod Malim Toščem pripelje do planine in gostišča Gonte, kjer smo se ustavili za pol ure. Nič kaj prijazen oskrbnik nam je prinesel naročeno, nato pa smo krenili naprej in po eni uri hoje od Tošča prispeli na Grmado.
Prav zadnji del pod vrhom je zelo strm. Preko noči je zapadlo nekaj malega snega, zato je bilo treba malo bolj paziti posebno po spolzkih koreninah. Tudi tu ni bilo razgleda, zato smo se ustavili le za skupinsko fotografijo.
Naš program je predvideval krožno turo, zato smo nadaljevali po grebenu na Malo Grmado, nato pa se spustili do vasi Setnica, kjer smo si na kmetiji Mehačk naročili kosilo.
Veliko urejeno dvorišče in gostinski prostori omogočajo, da se ob ugodnem vremenu tu zbere kar veliko obiskovalcev. Do kmetije vodi tudi asfaltirana cesta. Postregli so nam z domačimi dobrotami, nato pa smo se usmerili proti našemu izhodišču.

Tudi sem pripelje cesta, katero pa smo kmalu zapustili ter se po brezpotju spustili proti dolini in našemu izhodišču.

Spisal: Janez
Ni komentarjev:
Objavite komentar