Raucheck 2.430 m,
Dr. Oedl Schutzhaus 1.500 m
Gorniška skupina PD Rašica
udeleženci: Janez, Jana, Marjan, Maks, Leopold, Barbara, Nevenka, Tomaž, Ivan
trajanje: 10 h
višinska razlika: 1.750 m
dolžina: 19,7 km
Cilj tega sobotnega dneva je bil Raucheck, 2.431 m visoki vrh v skupini Tennengebirge. Zaradi dolge vožnje se nas je devet gornikov že ob štirih zjutraj odpeljalo preko karavanškega predora po avtocesti proti Salzburgu, mimo Bischoshofnna do mesteca Werfen.
Tristo metrov nad mestom kraljuje mogočen grad, ki je zelo dobro ohranjen in vzdrževan. Od tod smo po dobri lokalni gorski cesti sledili oznakam za zelo poznano in dobro obiskano ledeno jamo Eisriesenwelt, kjer smo se ustavili na zelo velikem parkirišču na višini 960 m.
Ura je bila skoraj sedem. Čakala nas je krožna pot, zato smo šli desno po ozki, od včerajšnjih padavin mokri stezici skozi gozd in med nizkim grmičevjem.
Pot je večinoma položna, vmes se dviga in spušča, prečili smo nekaj hudourniških grap, brez razgleda. Tudi višine nismo pridobivali. V dveh urah smo se dvignili le slabih 200 metrov.
Malo preden smo prišli na planino Mahdegg, smo naleteli na teren z lepimi in zdravimi jurčki. Bilo jih je toliko, kot jih redko vidimo skupaj. Na planini pa se je pasla kobila z žrebičkom.
Na razpotju smo krenili levo in kmalu prišli na strmo stezo proti Edelweisshutte. Nad gozdno mejo je zelo širok plaz pod ostenjem Fieberhorna in Hochthrona.
Če pogledaš proti vrhu, se zdi neprehodno, vendar smo po lepo speljani stezi oba obšli brez težav vse do sedla na 2.200 m.
Takrat se nam je odprl pogled na kočo Edelweisshutte z vencem vrhov, visokih več kot 2200 m, vmes pa so grape, vrtače, jame, špice. Področje z imenom Ebental.
Ustavili smo se za nekaj minut in uživali v lepih razgledih. Potem smo se usmerili proti zahodu, se dvigali in spuščali, hodili po grapah in nižjih vrhovih proti našemu še vedno precej oddaljenemu cilju.
Doline ni več videti, le kamnite lepote gorskega sveta. Po štirih urah in 40 minutah smo le dosegli na vrh Raucecka na 2431 m. Vrh je kopast, prostoren, pravzaprav lahko dostopen, le pot je dolga.
Pod nami je bila dolina Salzach z našim izhodiščem Werfen in Bischeshofnom v ozadju. Spuščali smo se najprej po isti poti, nato pa levo proti severozahodu zopet gori – doli po grapah in vrhovih, visokih preko 2.400 m vse do sedla in razpotja na 2.200 m.
Med potjo so nas v varni razdalji opazovali gamsi v parih in skupinah. Tam smo se odcepili levo proti jugu sprva še po podobnem terenu. Po prehodu na robu ostenja pa so nas ves čas spremljale jeklenice in lestve.
Teren je zelo prepaden, vendar je pot lepo speljana s prehodi in dobro varovana. Takšna je vse do ledene jame Eisriesenwelt na višini 1.600 m.
Namenjeni smo bili, da bi si jamo ogledali, vendar smo bili prepozni in vhodna vrata so za nas ostala zaprta.
Poskušali smo prepričati vodnike, pa nam ni uspelo. Približno sto metrov pod jamo pripelje gondolska žičnica. Da bi skrajšali sestop, smo se do dna odpeljali z gondolo in prihranili uro in pol hoje.
Še vedno pa smo za turo potrebovali deset ur. Za analizo ture smo se ustavili v gostišču Gorenc v Kranju.
Spisal: Janez
Doline ni več videti, le kamnite lepote gorskega sveta. Po štirih urah in 40 minutah smo le dosegli na vrh Raucecka na 2431 m. Vrh je kopast, prostoren, pravzaprav lahko dostopen, le pot je dolga.
Poskušali smo prepričati vodnike, pa nam ni uspelo. Približno sto metrov pod jamo pripelje gondolska žičnica. Da bi skrajšali sestop, smo se do dna odpeljali z gondolo in prihranili uro in pol hoje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar