Gorniška skupina PD Rašica udeleženci: Janez, Jana, Marjan, Maks, Leopold, Maja, Barbara, Mateja, Vesna, Stojan, Roman, Metod, Nevenka, Antonija, Tomaž trajanje: 10 h 18 min višinska razlika: 1.600 m dolžina: 18 km
Kar 15 udeležencev se je nabralo za turo na tritisočak Glödis. Ta je 5. najvišja gora skupine Schober, ene od devetih skupin Visokih Tur.
Zaradi atraktivne piramidaste oblike je Glödis med domačini poznan tudi kot „Matterhorn der Schobergruppe“.
Ob pol petih smo se odpeljali iz Šentvida in se po standardni kavi na OMV Radovljica zapeljali proti Lienzu. Malo pred njim smo zavili v dolino Debant.
Ta se vleče kot jara kača in samo vožnja po dolini traja pol ure, vse do parkirišča Seichenbrunn na višini 1.668 m. Tudi začetek ture je potekal po cesti, vse do koče Linenzer.
Tu smo naredili kratek postanek. Koča, oziroma oskrbnica ni prav prijazna, okoli koče pa je vse polno razne šare.
Od koče smo nadaljevali proti zahodu po Franz Keil Weg, vse do razcepa poti, kjer smo se usmerili na sever, na zahod pa se nadaljuje pot proti Hochschoberju.
Malo smo se spustili, prečkali potok Debantbach in se nato začeli vzpenjati. Po dobri štirih urah smo prišli do sedla pod jugovzhodnem grebenom.
Tu smo se opremili s samovarovalnimi kompleti in vstopili v ferato na grebenu. Ferata ni prav težka, večinoma težavnosti B, z nekaj mesti C.
Sem sodi tudi atraktiven cca 20 metrski most, ki se kar konkretno maje, ko hodiš po njem. Most je možno tudi obiti po lažji varianti. Višje, ko se obe varianti združita se težavnost vse do vrha ustali pri B.
Na vrhu smo bili malo čez 13. uro v prekrasnem jesenskem vremenu.
Kar 45 minut smo bili na vrhu in uživali v razgledih, predvsem na sever. Južna stran je bila v oblakih, kar je škoda, saj se z vrha vidijo tudi Julijci, s Triglavom na čelu.
Sestopili smo po poti pristopa, oblaki na jugu so se razkadili in uživali smo v popolnoma jasnem vremenu brez oblačka.
Pri koči, ki je bila že v senci smo se ustavili, nekateri smo spili pivo, tiste, ki niso pili nič pa je oskrbnica spodila in so na bližnjem pobočju iskali sončne žarke.
Turo smo zaključili po dobrih 10 urah in se za analizo ture ustavili v piceriji Gorenc v Kranju. Bila je ena lepših sobot.
Kar 45 minut smo bili na vrhu in uživali v razgledih, predvsem na sever. Južna stran je bila v oblakih, kar je škoda, saj se z vrha vidijo tudi Julijci, s Triglavom na čelu.
Res enkratna tura, jo ponovim
OdgovoriIzbriši