Veliki vrh, 2060 m
udeleženci: Antonija, Nevenka, Marjan, Sašo
trajanje: cca 7 h
višinska razlika: cca 1100 m
Lepo vreme nas je napodilo izza toplih zapečkov. Odločili smo se, da krenemo na Zelenico in se sproti odločimo, v katero grapo bomo krenili kot prvo v tej zimi. Večina današnjih udeležencev se je zbrala ob šesti uri na Brodu, četrtega smo pobrali v Vodicah.
Hitro smo se obuli, oprtali nahrbtnike in se odpravili v smeri planinskega doma na Zelenici. Malo višje od 'srednje postaje nekdanje žičnice' oziroma 'doma' na Vrtači smo se usmerili levo na Šentanski plaz, ki se nahaja levo od pobočij pod Begunjsko vrtačo.
Pot je bila večinoma dobro zgažena. Približno na polovici Šentanca smo prečili v levo do vstopa v Lenuhovo smer. Nadeli smo si opremo in se spotoma okrepčali s čajem in drugimi viri energije.
Vstopa v Lenuhovo grapo sta dva.
Levi vstop ni bil idealno zalit, v danih razmerah je izstopal skalni del takoj na vstopu. Desni vstop sploh ni bil zalit, potrebno bi bilo preplezati nekaj metrov skoraj navpičnega skalnega žleba. Odločili smo se seveda za levi vstop, saj sta bila dva udeleženca nevajena takšnih razmer.
Prvi je pripravil 30 m vrv, se navezal, preplezal slabo zalit skalni del in pripravil sidrišče za varovanje ostalih udeležencev. Nad skokom smo vzpon nadaljevali po dobro zgaženem snegu.
Nadaljevanje smeri poteka po 'levi vstopni grapi' do združitve z desno, kjer smo se usmerili levo čez krajši skalni skokec, kjer sem ponovno pripravil varovanje. Po zanimivem začetku smer ni več postregla z resnejšimi težavami.
Nadaljevali smo po edinih logičnih prehodih grape do izstopa na zgornje snežišče. Snežne razmere so bile večinoma dobre. Sledilo je še prečenje grebenčka in dolgega snežišča do izstopa na greben oziroma vrh Begunjske vrtače.
Lenuhova grapa oziroma smer je ena lažjih smeri v ostenjih Begunjske vrtače, ne pa tudi v ostenjih Begunjščice. Lenuhova grapa je alpinistična tura zmerne težavnosti, ocenjene z UIAA IV-/II-III, naklona med 40° do 55°, dolžine 300 m.
Težavnost je seveda odvisna od razmer. V slabih pogojih je najtežji del takoj na začetku, kjer je potrebno preplezati skalni skok, v dobrih pogojih z veliko snega pa so skoki zaliti, vstop je enostaven in lahek.
Razgledi na vrhu Begunjske Vrtače so bili nepozabni, tolpo sonce nas je prijetno grelo, rahel vetrič pa rahlo hladil. Na vrhu se nismo dolgo zadrževali.
Soglasno smo se odločili za pivo na Zelenici, zato smo se po grebenu odpravili na Veliki vrh Begunjščice, kjer smo si privoščili obilno malico in počakali na rašiške kolege, ki so vzpon opravili po Desni grapi.
Z vrha Begunjščice smo krenili po Centralni oziroma Osrednji grapi do doma na Zelenici. Sestop po Centralni grapi, sicer ocenjeni s III+, 350 m, ni bil zahteven, saj je bila grapa odlično zalita, snežne razmere pa skoraj idealne.
Čudovit dan smo odlično izkoristili, predvsem kolegica, ki je tovrsten zahtevnejši vzpon opravila prvič. Prvi del analize ture smo opravili v Domu na Zelenici, drugi del pa pri v Tržiču.
Spisal Sašo
Ni komentarjev:
Objavite komentar