Monte Elmo / Helm, 21.9.2019

Monte Elmo / Helm 2.434 m
Sillianer Hütte 2.447 m
Hochgruben / Tovo Alto 2.537 m

PD Rašica
udeleženci: Janez, Kristina, Jan, Vesna, Andreja, Tomaž, Ivan
trajanje: 8 h 25 min
višinska razlika:  1.530 m
dolžina: 19 km

Leta ga že opazujemo, kadar se peljemo nazaj grede po Pušterski dolini. Monte Elmo oziroma Helm, najzahodnejši vrh Karnijskih Alp.

In sedaj je končno prišel na vrsto za obisk. Sedmerica se nas je odpeljala v Sillian, kjer je bilo naše izhodišče. Na začetku pohoda smo prečkali reko Dravo, ki je tu še bolj potok in nato krenili v breg.

Heimatsteig, domovinski vzpon, se je imenovala naša pot. Ob poti so vsake toliko table z informacijami o zgodovini in zanimivostih teh krajev.

Vreme, ki je bilo na začetku še oblačno, se je med vzponom popolnoma zjasnilo. Na severu so se nam odpirali razgledi na alpsko skupino Vilgraten Berge, na poti pa smo uživali v zgodnje jesenskih barvah rastlinja.

Malo pod grebenom smo naleteli na celo polje borovnic in to na višini 2.300 m. Malo smo se popasli, čeprav so bile že malenkost posušene.

Res smo imeli lepe razglede na sever, a ko smo prišli na greben so se odprli še lepši razgledi na jug, kjer so kraljevali Sekstenski Dolomiti, s svojim najvišjim, vrhom treh čevljarjev, Punta dei Tre Scarperi / Dreischusterspitze (3.152 m).

Po mejnem grebenu smo malo po Italiji, malo po Avstriji prišli na vrh Monte Elma. Na vrhu je propadajoča hiška in hudi razgledi še na zahod in vzhod po Pušterski dolini.

S pomočjo panoramske karte smo locirali tudi Tri Cine. S te perspektive bi jih brez pomoči table težko locirali. Lepo so se videli tudi Kronplatz, Hochgall, Venediger, Großglockner, Lienški Dolomiti, ...

Po uživanju na vrhu smo po grebenu skočili do koče Sillianer Hütte in pred postankom še na vrh Hochgruben. Nato smo se vrnili v kočo, le najstarejši in najhitrejši je skočil še na Hollbruckner Spitze (2.580 m).

V koči smo se odločili, da bo kosilu kar tu in ne med vračanjem domov. Še dobro, da smo čakali na hrano, saj se je najhitrejši zelo hitro vrnil iz bližnje Hollbruckner Spitze, potem pa nas je 10 minut iskal okoli koče.

Po postanku smo sestopili po drugi poti, mimo planine Leckfeldalm, do železniške postaje v Sillianu.

Tu smo naredili ovinek, prečkali Dravo in šli nazaj do izhodišča po kakšnih dveh kilometrih Dravske kolesarske poti, ki ob Dravi pelje od Toblacha, preko Lienza, Beljaka, Borovelj, Dravograda in Maribora, vse do Varaždina.

S prihodom do kombija izlet še ni bil čisto zaključen. Ker smo bili že ravno v Sillianu, smo pred odhodom domov skočili še v tovarniško trgovino z napolitankami.

Spisal Tomaž







Ni komentarjev:

Objava komentarja