Olševa, 19.10.2019

Odenični hriber 1.863 m,
Gladki vrh 1.850 m,
Visoka peč 1.849 m,
Govca 1.929 m,
Govca 1.911 m,
Potočka zijalka 1.700 m

udeleženci: Boštjan, Kristina, Boris, Mili, Lucija, Bogdan, Polona, Marko, Petra, Jože, Vida, Kinč, Irena, Tomaž, Jasna, Renata
trajanje: 6 h 10 min
višinska razlika:  1.030 m
dolžina: 9,5 km

Kljub slabši vremenski napovedi nismo obupali. Za vzhod je kazalo bolje, kot za zahod in tako smo turo na Olševo realizirali.





Po jutranji kavi na OMV Kamnik smo se čez Volovjek odpeljjali v Luče in naprej do Solčave. Tu smo zavili v smeri Podolševe in se na križišču panoramske ceste srečali z Markotom.

Tri avte smo premaknili do Sv. Duha in se z enim vrnili do križišča, kjer je bilo izhodišče ture.






Na začetku smo šli po cesti do kmetije Zg.Ošovnik. Tu smo zavili na markirano pot. Ta se strmo dviga v serpentinah in strmina prav nič ne popušča.

Tempo smo prilagodili udeležencem in pogosto počivali ter uživali v nekoliko omejenih razgledih. Raduha se je lepo videla, Logarska dolina tudi, osrednji vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp pa so bili žal v oblakih.

Nekaj več kot dve uri smo rabili do grebena Olševe. Na grebenu smo najprej skočili desno, na Odenični hriber.

Hitro smo bili nazaj in šli čez Gladki vrh in Visoko peč ter naprej proti najvišji točki Olševe, Govci.

Ljudi je bilo kar nekaj, kljub ne prav blestečemu vremenu. No, bilo je suho in to je bistveno. Na Govci se je povsem zaprlo in z razgledi ni bilo nič.




Nadaljevali smo še na Obel kamen, edini mejni vrh v grebenu, saj vzhodno od vrha s severa pripelje slovensko-avstrijska meja.





Sestopili smo do Potočke zijalke. Prvi del imena je dobila po bivšem lastniku Potočniku, zijalka oziroma zijavka pa je lahko ženska, ki nepremično radovedno gleda ali pa jama, votlina z daleč vidnim vhodom.



Še sestop do Sv. Duha in tura je bila končana. Žal kmečki turizem ni bil odprt in tudi v dolini pri Firštu nismo imeli sreče.

Tako je bila analiza ture Pr' Lampi v Lučah.

Spisal Tomaž



Ni komentarjev:

Objavite komentar