Kleine Rotspitze 2869 m,
Alkuser Rotspitze 3053 m
Planinsko društvo Rašica
udeleženci: Boštjan, Janez, Kristina, Marko, Katarina, Stojan, Marko, Brane, Rok, Meta, Tomaž, Franc, Milojka, Ana, Matjaž, Ivanka, Danica, Jože, Anita
trajanje: 8 h 10 min
višinska razlika: 1400 m
dolžina: 12,4 km
Zaradi vremenskih razmer je bila tura s sobote prestavljena na nedeljo, kar se je izkazalo za dobro odločitev.
Iz Ljubljane se nas je odpeljalo 19 gornikov skozi Karavanški predor, mimo Beljaka in Spitala levo proti Lienzu. Pred mestom smo zavili desno proti prelazu Iselsberg, vendar le nekaj kilometrov, nato pa levo malo po asfaltu, nato pa po ozki makadamski cesti, kjer se je mogoče srečevati le na nekaterih mestih.
Cesta preči zelo strmo pogorje vse do asfaltne ceste, ki pride iz mesta Lienz. Nadaljevali smo po dolini Debant ob gorski reki. Peljali smo se mimo golosekov, značilnih za avstrijsko sečnjo, in ogromnih skladovnic hlodov.
Po treh urah vožnje smo prišli do parkirišča Seichenbrunn v narodnem parku Visokih Tur v skupini Schober, na višini 1660 m. Tu je izhodišče za kočo Lienzerhutte in več vrhov v tej skupini. Kar precej avtomobilov je bilo že parkiranih.
Pripravili smo se za pohod in začeli levo po blažjem vzponu, strmina pa se je kmalu povečala. To se je ponavljalo - krajše blažje prečenje in zelo močan vzpon. Šli smo tudi mimo par deset metrov visokega slapa.
Po uri hoje smo prišli do majhne z drvmi obložene hišice z igrivimi otroki in mlinčkom ob potoku. Osvežili smo se in dopolnili zalogo vode. Tu se tudi zaključi gozdnato in senčno področje, začnejo pa se pašniki z visoko travo, štrlečimi kamni in redkimi markacijami.
Trava povsem prekriva stezo, pa tudi kamne in luknje na njej. Očitno je gora, na katero smo namenjeni, bolj malo obiskana, sicer bi bila steza bolj uhojena. Pot je strma, vzpenja se v ključih ali pa direktno navzgor.
Višje je vse več kamenja, ki ustvarja naravne stopnice. Nato smo prišli do bolj ravninskega predela z jezercem in kravami na paši. Niso se veliko zmenile za nas, saj se je bližal čas za obed in nato počitek.
Tudi mi smo si malo odpočili, nato pa nadaljevali po približno enakem terenu do drugega ravninskega predela, ki so ga zavzele ovce in iskale hrano še visoko pod skalami. Od tod naprej je kar nekaj neugodnih predelov z navaljenimi skalami in ploščami.
Ni vidnih poti, redke markacije kažejo smer, pot pa izbiramo sami. Veliko kamnov in plošč je majavih, zato smo morali paziti pri vsakem koraku. Takšni pogoji so bili tudi na grebenu Kleine Alkuser Rotspitze, ki ima kar nekaj koničastih vrhov, katere smo prehodili ali obšli.
Odložili smo palice, saj teren zahteva tudi poplezovanje. Tako smo prišli na višino 2869 m – Mali Alkuser Rotspitze, visok skoraj kot naš Triglav. Samo malo smo si oddahnili in šli naprej, končnemu cilju naproti.
Najprej smo se morali kar precej spustiti, nato pa spet večinoma grebenska pot podobno kot doslej, tudi z majavimi ploščami in skalami. Tudi tu je bilo kar nekaj predvrhov, ki so zakrivali glavnega, a po 4 urah in 30 minutah smo le stopili na Alkuster Rotspitze na 3053 m.
Vreme se je medtem spremenilo in vrhovi okrog nas so bili večinoma v oblakih. Lepše pa je bilo pod nami, kjer so večja in manjša jezerca popestrila pokrajino. Ura se je že prevesila v drugo polovico dneva, zato se nismo zadrževali.
Le skupinska slika, kosilo pa bo prišlo na vrsto na ugodnejšem kraju. Ob boljši vidljivosti bi videli tudi dva vrhova skupine Schober. To je Hochschober, 3242 m in Petzeck, 3283 m, ki ga je naša gorniška skupina že osvojila.
Spuščanje po takih skalah in ploščah zahteva še večjo pazljivost kot pri vzponu. Resno smo se lotili in dobro napredovali korak za korakom. Sprememba vremena nam je zelo koristila, saj bi bili sicer ves čas izpostavljeni soncu.
Spuščali smo se po poti vzpona do zadnjega dela plošč in skal, kjer pa je prišel čas za kosilo. Na tem območju živijo tudi svizci, ki so z rezkimi žvižgi opozarjali nase. Dva sta se pustila tudi videti. Po okrepčilu smo nadaljevali spust in ga v treh urah zaključili.
Spisal: Janez
Fotografije Tomaž
Fotografije Matjaž
Relive
Ni komentarjev:
Objavite komentar