udeleženci: Tomaž, Primož, Robert
1. dan
Seespitzhütte 2327 m,
Seespitze 3021 m,
Bonnerhütte 2340
trajanje: 7 h 45 min
višinska razlika: cca 2200 m
1. dan
Toblacher Pfannhorn / Corno Fana 2663 m,
Gaishörndl / Cornetto di Fana 2615 m,
Hochhorn / Corno Alto 2623 m,
Golfen / Monte Calvo 2493
trajanje: 4 h 5 min
višinska razlika: cca 600 m
To soboto vstanem ob 2.00 h zjutraj, spečem pet zrezkov, dva za zajtrk, tri pa za v sendviče Mc Robert imenovane in vse spakiram v nahrbtnik. Ob štirih me pobereta Primož ter Tomaž in že se peljemo skozi tunnel v Karavankah, čez Lienz tam zavijemo proti Matreju in se v St. Jakobu usmerimo v hrib proti majhni vasici Trogach kjer parkiramo avtomobil.
Dvodnevni obisk gorskih skupin Venediger in Defreggen je »zrasel« na Primoževem zelniku, kot ogledna tura za vodniški odsek našega planinskega društva. Midva z Tomažem sva bila zraven le kot lepotni dodatek.
Malo pred osmo uro si oprtamo nahrbtnike in se podamo v hrib. Odločili smo se za bližjo, vendar malce strmejšo pot mimo planšarije Reggenalm (2261 m). V delno oblačnem vremenu smo mimo prej omenjene planšarije prišli do koče Seespitzhute (2327 m), koče z obilico iz kamnov narejenih figuric in okraskov ob in v koči. Zaradi časovne stiske smo brez ustavljanja nadaljevali do Oberseitsee, precej velikega in čarobnega jezera na višini 2576 m.
Doberšen del nadaljne poti je nebo na nas trosilo “babje pšeno”, začinjeno z vetrom, zaradi česar smo vrh osvojili “zadekani” v vetrovke. Omenjene vremenske nevšečnosti pa so botrovale precej kratkemu postanku na 3021 m visokem Seespitze.
Pri sestopu smo hitenje z vrha nadomestili s postankom ob jezeru, kjer smo se odžejali in si privoščili krajšo foto seanso. Naslednji postanek je bil malce nižje v Seespitzhute. Tu je bil ob kavi narejen načrt za nadaljni potek izleta.
Lepši del odprave je šel po lepi panoramski poti do avtomobila, Primož pa po svoji poti v kraj Erlbach, kjer sva ga z Tomažem pobrala in skupaj smo nadaljevali preko prelaza Staller (2052 m), mimo biatlonskega centra v Anterselvi, naprej v Toblach, kjer smo zavili na parkirišče v vasici Kendellen (1600 m).
Od tu nas je čakal še vzpon do koče Bonner (2340 m), po Primoževih besedah prave planinske koče s prekrasnim razgledom na Dolomite in z enkratnim sončnim vzhodom. Navkljub od osvojenega tritisočaka že utrujenim nožicam smo jo pridno mahali po široki poti ter v uri in petnajst minut premostili približno 700 višinskih metrov in dosegli kočo Bonner.
Primoževe trditve o pravi planinski koči so se uresničile. Koča nudi prekrasne razglede na Dolomite nad Innichenom in Toblahom, na veliki terasi pa sta nas pričakala prijazna oskrbik in njegova žena. Po uvodni pijači smo se namestili v prijetni mali sobici, se stuširali in odšli na teraso kjer smo ob merlotu metali oči po Dolomitih in čakali na hrano. Po dobri večerji smo naredili plan gibanja za naslednji dan in ob deseti uri odšli spat.
Zjutraj sem navkljub temu, da je bil zajtrk šele ob sedmi uri, ustal malo pred šesto, da vidim in poslikam ta po Primoževih besedah enkraten sončni vzhod. In glej ga zlomka, ob prihodu v spodnje prostore skozi okno ugledam precej drugačno naravo od pričakovane.
Zunaj sta vladala precej močan veter in megla. Nekoliko razočaran se vrnem v sobo, na stopnicah pazim, da si ne pohodim “surle” in obvestim kamerata o stanju na drugi strani stene. Jamraje še malo poležimo, opravimo jutranje rituale in ob sedmi uri sedimo ob odličnem zajtrku.
Malo pred osmo uro se prijaznim gostiteljem zahvalimo za gostoljubje in se odpravimo proti 2663 m visokem Toblacher Pfannhornu. Dobro zadekani in orokavičeni po uri hoje pridemo na v oblak zaviti vrh. Le občasno se za krajši čas pokaže sonce.
Na vrhu se Primož zopet odpravi po svoje. Odločil se je za grebensko prečenje do Silliana, “ta lepi” del ekipa pa za krožno turo po okoliških dvatisočakih. S Tomažem veselo tacava po kopastih, v meglo zavitih vrhovih. 2615 m visoki Gaishörndl / Cornetto di Fana, 2623 m visoki Hochhorn / Corno Alto, 2493 m visoki Golfen / Monte Calvo. V dolino do parkiranega avtomobila pa se spustiva preko planine Berkalm.
Malo pred dvanajsto uro se odpeljeva skozi Innichen do Silliana kjer pobereva Primoža in družno nadaljujemo pot na kosilo v Slovenijo. Ob hrani v piceriji Gorenc predebatiramo prehojeno pot, se pomenimo o turi na Monte Adamelo planirani za naslednji vikend in se polnih želodcev poberemo domov.
Spisal Robert
Ni komentarjev:
Objavite komentar