Monte Chiavals, 25.8.2012

Monte Chiavals 2098 m

PD Rašica
udeleženci: Ana, Edo, Jana, Jože, Mili, Milena, Robert, Silva, Tomaž, Vasja, Vida
dolžina: 6 h 50 min
višinska razlika: cca 1200 m


Prestavljeni dvodnevni izlet Vodniškega odseka na Wilde Kreuzspitze z začetka meseca je bil ta vikend dokončno odpovedan. Napovedane padavine v nedeljo so obisk tritisočaka prestavile na naslednje leto. Tomaž je z rokava potegnil rezervno karto, obisk Karnijcev, natančneje obisk Monte Chiavalsa, dvatisočaka v skupini Zuc dal Bor.

Ob petih zjutraj smo štartali v smeri Kranjske gore, Trbiža in skozi Pontebbo, kjer smo takoj za manjšim podvozom zavili ostro levo proti Val Aupi. V kraju Frattis smo z glavne ceste zopet zavili levo in se po makadamski cesti peljali še kake dva kilometra in ob cesti približno 1100 m visoko parkirali avtomobil.

Malce čez sedmo uro smo se peš odpravili preko prodišča, mimo slapa, naprej po slabo označeni poti v smeri sedla Forcella Alta di Ponte di Muro. Senca, jutranji hlad, zmerno strma pot in lepi razgledi so nam olajšali vzpenjanje proti sedlu 1613 m visoko. Tu smo z sence prešli na vzhodna, z soncem obsijana pobočja pod Monte Chiavalsom.

Pri prečenju že omenjenega pobočja smo se v ritmu malo gor, malo dol po prodnati podlagi spustili za približno 200 višinskih metrov, a jih v zadnjem delu ob prihodu na prelaz Forcela di Chiavals 1869 m visoko vse nadoknadili.

Na škrbini smo si oddahnili in uživali v lepih razgledih na Montaž, Strmo peč in Zuc dal Bor. V nadaljevanju smo prečili travnata pobočja nad bivakom Giuseppe Bianchi in zaradi dokaj visoke trave zgrešili odcep poti, ki naj bi nas pripeljala na greben po katerem bi morali doseči naš cilj. Tako smo jo manjši kos poti, slabih 100 višinskih metrov ucvrli po svoje. Čez z travo prekrito dokaj strmo pobočje smo dosegli greben in po njem ob 11.40 h osvojili vrh.

Tu se nam je odprl krasen razgled na že osvojeni Zuc dal Bor, že osvojeno Monte Amariano, že osvojena Monte Dimon in Monte Paularo, že osvojeni Monte Sernio, še neosvojeno Creto Grauzario, že osvojeni Montaž, še neosvojeno Strmo peč. Videli smo tudi  slovenski del Julijcev in sicer Mangart, po poti proti vrhu pa občasno tudi Jalovec.

Zaradi napovedanih popoldanskih neviht smo martinčkanje na vrhu malce skrajšali in se kmali podali v dolino. Sestopili smo na zahodno stran gore, v začetku po precej strmi gruščnati poti do mulatjere in po njej do škrbine Forcella della Pecora. Tu smo vstopili v grapo in po gruščnati podlagi počasi sestopili v gozd. Po sedmih urah hoje smo se vrnili nazaj do parkiranih avtomobilov.

Izlet smo zaključili z kosilom v Kranjski gori, v gostilni “Pri Martinu”, kjer je nežnejši del ekipe pravkar osvojeni vrh zaradi precej težke izgovorjave prekrstil v “Monte Čivava”. Siti in zadovoljni z izletom smo se vrnili na Prušnikovo 99 kjer smo se poslovili do naslednjega vikenda, ko se dobimo na izletu na Celovško kočo in Ovčji vrh.

Spisal Robert


Ni komentarjev:

Objavite komentar