Polhograjska Grmada 898m
Udeleženci: Čevl, Šaro, Gac, Nataša, Nika, Lara, Lussy, Alči
Trajanje: 4h 45 min
Višinska razlika: cca 600m
Tako imenovani družinski izlet se je začel ob 9 uri. Družinski izlet pa zato, ker smo poleg organizatorjev Šarota in Čevla na pohod odšli tudi Alči, Gac, Nataša ter otroka Nika in Lara ter seveda psička Lussy. Cilj je bil vzpon na Polhograjsko Grmado - 898 m , približno 560 m višinske razlike.
»Polhograjska Grmada (898 m) je eden od najvišjih vrhov v Polhograjskem hribovju. Po sorazmerno položnih dostopih do Grmade se srečamo z zelo strmim in skalnatim vrhom, ki kljub nizki nadmorski višini daje vtis prave visokogorske pokrajine.«
Start vzpona je bil v vasi Dvor, cilj pa v vasi Belice (Glej karto).
Pot pa je potekala približno tako kot je označeno na karti. Jutro je bilo megleno in razmeroma hladno, vendar pa nas je začena strmina takoj ogrela, oziroma vsaj večino nas.
Glede na mojo kondicijsko stanje mi je bilo prau všeč da se na pohod nisem podal sam s Šarotom in Čevlom, presenetile pa sta me Lara in Nika. Do prvega mejnika, Lovska Koča na Grmadi, nista kazali prav nobenega znaka utrujenosti, medetem ko sva z Gacom že pošteno sopihala.
Po Lovski koči nas je čakal le še vzpon na vrh. Sam vzpon je potekal zelo počasi, Čevl nam je po poti med hojo celo postregel s čajom, pa vendar smo na vrh prišli relativno hitro. Vrh je bil zavit v meglo tako da več o razgledu pove naslednji tekst najden nekje na internetu.
»Razgled z Grmade je eden najlepših razgledov, ki jih lahko doživite v Polhograjskem hribovju. Z vrha si boste lahko ogledali celotno Ljubljansko kotlino s Krimom v ozadju, Ulovko, Koreno in Kožljek pred njo, Polhograjsko goro pod vami, Tošč na severu, Blegoš in Porezen za Toščem ter Julijske Alpe in Karavanke v ozadju. S klopce pod Grmado, ki gleda proti vzhodu, pa boste v daljavi zagledali cerkev sv. Katarine na Topolu.«
Na vrhu se zaradi megle nismo zadržali prav dolgo. Spustili smo se do turistične kmetije Gonte ( Kot pravi Čevl : Turistična Kmetija Gonte – Sergej Konte) kjer smo se okrepčali (Čaj in pritekline). Nato je spust potekal po robu grmade v smeri vzpona vendar le do grbena po katerem smo se nato strmo spustili v smeri proti vasi Belica.
Sam spust je bil kar strm, vendar nas to ni motilo. Problem je nastal ko smo zapustili greben in prišli v gozd. Namočena zemlja pokrita z listjem je bila vzrok nekaterim padcem, predvsem Gac je to še kako občutil. Sam sicer nisem padel, kljub temu da sem ta del spusta za roko držal Niko, spregledal pa sem vejo, kar sem plačal z glavo (Buška).
Spust se je končal z ogledom slapa in prečkanjem potoka. Na koncu poti pa so Gacu zazijali čevlji tako, da je pot od vasi Belice pa do vasi Dvor, kjer smo pustili avtomobile, hodil kot da bi poslušal konjsko vprego.
Pohod je trajal približno dobre štiri ure. Gac je za ta vzpon dobesedno dal čevlje, jest pa sapo in veliko znoja. Mislim da je reklamna akcija Čevla in Šarota pri pridobivanju novih članov planinske sekcije uspela, še podmladek je bil na koncu zadovoljen z vzponom.
Kot se spodobi je potopis spisal Alči.
Ni komentarjev:
Objavite komentar