Montaž, 7. 8. 2009

Montaž (Jôf di Montasio) 2.753 m, 

udeleženca: Tomaž, Robi
trajanje: 6 h 30 min
višinska razlika: cca 1260 m

Vreme in zdravje sta se popravila in padla je odločitev, da jo ta petek mahneva na Montaž, drugi najvišji vrh Julijskih Alp.

Jutranje ustajanje ob 4.30h sem popestril in kolesarju Duletu z lepilnim trakom prelepil obroče na njegovem kolesu.

Po zajtrku sva se odpravila preko Predela na Nevejsko sedlo, tam zavila na planino Pecol kjer sva na cca 1500 m parkirala. 
 
Termometer v avtu je kazal 12 stopinj zunanje temperature, tako, da sva v rekordno kratkem času navlekla nase dolge hlače, sam še puli in se odpravila proti koči Brazza.

Koča je postavljena na vzpetinici nad dolino z enkratnim razgledom in enkratnim precej glasnim pasjim čuvajem. 
 
Lajež sva slišala kmalu po odhodu z parkirišča, neprestano oglašanje kosmatinca pa ni prenehalo niti po končanem postanku. Ob prihodu na teraso sicer lepe koče pa je sledilo presenečenje.

Na terasi so bili ob mizah postavljeni ceneni plastični stoli, ki nikakor ne sodilo v naravno okolico. Drugo presenečenje pa je sledilo, ko sva dobila račun za dva čaja, 4 eure je veliko predrago, saj se oskrbnik do koče pripelje z avtom.

Pot sva nadaljevala v smeri Pipanove lojtre. Pred skalnatim delom sva pospravila palice, si nataknila čelade ter rokavice in se zapodila v skale. Pot cik cak vodi med skalami navkreber proti steni. V steni sva videla celo čredo kozorogov kako se lahkotno premikajo preko strmega pobočja Montaža.

Nekje vmes je Dule po mobitelu poslal SMS sporočilo, češ da je zadovoljen z lepotnimi popravki njegovega kolesa, le barve so premalo žive. Pred 60 metrov visoko Pipanovo lojtro sva se odžejala in se zapodila navkreber.

Na vrhu lojtre se je zopet javil Dule, tokrat s precej drugačnim SMS sporočilom. Odstranjevanje lepilnegai traku s kolesa mu ni šla najbolje od rok. Dobljena informacija me je spravila v dobro voljo, mi napolnila baterije in kmalu je bil dosežen vrh.

Malo pred vrhom sva naletela na vrv na kateri je bilo obešenih precej ženskih tangic. Srečko pravi »kapo dol«, na prej omenjenem mestu pa pogumna dekleta »tangice dol«.

Z vrha na eno stran meji dolina Zajezera, na drugo pa Nevejsko sedlo s Kaninskim pogorjem. 
 
Sestop v dolino sva opravila po isti poti, zaradi lepih razgledov pa sva se ponovno ustavila v koči Brazza, mastno plačala zapitek (pivo in čaj 6,50 eura) se skockala v avto in odpeljala na kosilo.

Spisal Robi

 
 
 

Ni komentarjev:

Objavite komentar