Košutnikov turn, 2133 m
Ostrv, 2104 m
Macesje, 2124 m
Užnik, 2079 m
Perilnik, 2041 m
Tegoška gora, 2044 m
Udeleženci: Jasna, Luka, Robi, Tomaž
Trajanje: 6h 44min
Višinska razlika: cca 1250 m
Med sestopom našega prejšnjega izleta, sestopom z Križevnika, je Tomaž predlagal, da bi lahko to nedeljo obiskali Karavanke. Ker smo bili zainteresirani, je med tednom skoval plan, da bi si ogledali greben Košute.
Zbiranju na Brodu in kavi nekje na poti, je sledila vožnja proti Tržiču, skozi Dovžanovo sotesko in Jelendol vse do mesta, od koder smo jo mahnili peš.
Po kratkem sprehodu skozi pomrznjen gozd, smo prišli do planine Dolga njiva, od koder pa je naprej vodila le stezica. Najprej smo jo mahnili na 2133 m visok Košutnikov turn. Na poti do vrha, nas je začel spremljati sonce, ki je dodobra ogrel nas in odtalil pomrznjeno zemljo ki je na določenih mestih bila prav spolzka.
Dokler smo hodili po poti, ki jo je obdajalo visoko rastje, smo imeli prelep specter jesenskih barv, kasneje pa je bila le trava in na koncu skalovje. Kmalu smo videli križ na vrhu, kjer smo imeli kratko pavzico z opisovanjem v knjigo obiskovalcev.
Ker smo to delikatno delo prepustili izkušenem lektorju Robiju, smo vsak za nasmešek dobili novo ime. Tako je Tomaž postal “lepi”, Jasno je okrstil za “miss”, mene pa je okronal z nazivom “bistri”. Tomaž je takoj popravil tudi njegovo ime in tako je Robi postal “jekleni”. Po kratkem fotografiranju in hranjenju naših novih pernatih prijateljic Kavk, smo jo po grebenu mahnili proti zahodu.
Naslednja destinacija, ki se nam je nasmihala je bil 2104 m visok Ostrv. Pot smo kar hitro nadaljevali po grebenu naprej preko 2124 m visokega Macesja in za njim 2079 m visokega Užnika, kjer sem sam izkoristil kratek postanek za malico. Razgled na grebenu in vrhovih je bil edinstven.
Sonce, iz meglenega morja, ki je zalival obe strani, in slovensko in avstrisko, pa so štrleli osamljeni vrhovi, in pa Tomaževa prijava, da je idealna svetloba za fotografiranje, je botrovalo našim foto seansam.
Pot naprej nas je vodila do “No name” vrha, katerega ime je kasneje Tomaž izvohal da je 2041 m visok Perilnik, in naprej vse do Tegorške ali “Teološke” gore, katere vrh je 2044 m visok. Tu pa smo si privoščili dalši počitek za malico kar vsi. Topel čaj, sladki in slain prigrizki, sončenje na toplem jesenskem soncu smo izkoristili do konca.
Za sestop pa smo jo mahnili kar po travnatem bregu naravnost navzdol, kjer smo že z vrha videli pot, ki nas bi pripeljala do našega jeklenega konjička. Ko smo sestopili z gore, nas je pri prej omenjeni poti, ki je kar naenkrat ni bilo, presenetil Tomažev “Šarmin” ki je nekajkrat preračunaval in iskal našo pot.
Njegovo preračunavanje se je obrestovalo po nekaj minutnem gobarskem pohodu skozi gozd, kjer smo naleteli na stezo.
Pot smo zaključili v Tržiču, kjer smo še na sončku zvrnili hladno pivo in predebatirali naš izlet. Bil je prelep dan in prav je bilo, da smo ga izkoristili za tak izlet.
Spisal Luka
Ni komentarjev:
Objavite komentar